Besedilo

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO

4. seja

(23. marec 2009)

Sejo je vodil mag. Anton Rop, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 9.08.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Nimamo zadržanih, lahko začnemo. Dobro jutro! Lepo pozdravljeni!
Pričenjam 4. sejo Odbora za javne finance in monetarno politiko. Ugotavljamo, da ni nihče danes zadržan, niti nimamo za to nadomestnih članov. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2008 in 2009, nujni postopek. Odbor je matično delovno telo za obravnavo obeh navedenih točk. Kot ste bili obveščeni z dopisom dne 17. 3. sem po sklicu seje odbora predlagal razširitev dnevnega reda z obravnavo naslednjih točk dnevnega reda in sicer pod točko A1, to bi obravnavali na začetku kot 1. točko, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah, nujni postopek, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, nujni postopek, pobuda Nove Ljubljanske banke d.d., ter 15-ih drugih bank in hranilnic v Republiki Sloveniji za začetek postopka za oceno ustavnosti posameznih določb zakona o davčnem postopku in zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ter drugih zakonov. Odbor ja matično delovno telo tudi za obravnavo teh točk. Z dopisom dne 20. 3. 2009 sem predlagal še razširitev dnevnega reda za obravnavo naslednje točke dnevnega reda, predlog zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, nujni postopek. Predlagam, da vse te zakone, vse te predloge uvrstimo na dnevni red in kot vidite nas danes čaka po vsej verjetnosti kar precej dolga in naporna seja.
Prehajamo na odločanje o predlogih za razširitev. Želi najprej vlada podati mnenje o teh predlogih, morda nasprotuje kakšnemu predlogu, želi kaj umakniti ali pa še kaj dodati? Ne bi nič dodali, ne bi nič umaknili. Želijo svoje stališče o predlogih za razširitev predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Prosim. SDS.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, predsednik. Že iz vašega tona je razvidno, zakaj se oglašam. Skrajno nenavadno je, da dobimo zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije na mizo pred obravnavo. Sicer je informacija, da je ta razširitev prišla v petek, vendar so nekateri poslanci bili pozno popoldan v petek in tega zakona še ni bilo. Vmes je vikend in danes je ponedeljek zjutraj ob 9. uri in obravnavamo razmeroma pomemben zakon o jamstveni shemi. Sprašujem vas in ostale kolege, kdo, razen koalicijskih, ki so imeli mogoče to gradivo prej na mizi, kot mi - ali je sploh to gradivo prebral, preden ga obravnavamo?
Jaz razumem Vlado, da v neki želji po intervencijah tudi hiti, vendar ne na račun kakršnekoli kakovosti. Pa še nekaj, ta zakon predvideva tudi nekatere podzakonske akte oziroma enega najmanj, kolikor sem uspel preleteti. Vlada se je obvezala, da bo sočasno z zakoni sprejemala tudi podzakonske akte, da bomo imeli neko preglednost nad rešitvami, ki jih ponuja določen zakon in ta uredba je bistvena. Ne vem ali je na mizi.

2. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Jaz menim, da je skrajno nenavadno, če ne ponižujoče do parlamenta in do Odbora za finance, da se posredujejo gradiva tik pred zdajci poslancem, ki naj potem o tem odločajo, razen če si Vlada ne predstavlja, da smo tukaj pač tisti, ki bomo nemo dvigovali roke ne glede na to, ali bo kdo kaj prebral ali ne.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala za predstavitev stališča. Ob tej točki imamo samo predstavitev stališča. Torej, ni razprave. Možna so še predstavitve stališča. Razumem vaše pripombe in so vredne vsega razmisleka. Seveda pa bomo odločali potem o teh razširitvah in v skladu z mnenji posameznih poslanskih poslancev, seveda tudi Vlade se bomo potem kasneje odločali. Se pa opravičujem, ker bom samo toliko dodal, da smo v četrtek dobili to gradivo. Tukaj so me službe opozorile, sam se ne bi spomnil. V petek pa je bilo to že na Kolegiju. Tako so me opozorili. Se opravičujem, če... /Oglašanje iz klopi./ Dobro, potem je prišlo do napake. V petek je pa nedvomno bilo to že na Kolegiju.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Ne vem, ali sem jaz spregledal, 3. točke ne najdem. Kaj je 3. točka?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Katere točke?

ZVONKO ČERNAČ: 3. točke.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: So me obvestili, da je bilo na prvi razširitvi napačna numeracija točk. Se opravičujem za napako.

ZVONKO ČERNAČ: Druga zadeva pa je ta, vi ste s sklicem korektno napovedali dva druga zakona, za katere smo potem dobili predlog za razširitev 17. 3.. Za to točko, glede katere bi sicer lahko rekel "Dobro jutro, Vlada", štiri mesece govorimo o tem in sedaj moramo "na horuk" nekaj sprejemati, pa ne drži, da je bila vložena do 12. ure. Jaz sem bil v petek tukaj skoraj do petih popoldan, pošiljali so tudi nujno pošto in te pošte nisem dobil. Prosim, preden odločamo, najprej razčisti kdaj je bila dejansko ta pošta fizično poslana članom in članicam odbora. Ker do 12. ure ni mogla biti. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Poglejte, jaz se lahko ob tem zanašam samo na to kar mi osebje pove. Mene informirano, da je bilo to pravočasno poslano in tudi obveščeno. To je edina informacija, ki jo ta trenutek imam. Nisem pa jaz to sam pošiljal, niti ne morem vedeti za posamezne ure. Na osnovi te informacije, ki sem jo dobil, predlagam, da gremo naprej, da glasujemo. Seveda so pa vaše pripombe tudi vsebinske. In predstavnik vaše poslanske skupine jih je tukaj predstavil in pri odločanju bomo seveda upoštevali to vaše stališče. Ne vem, morda bi še predstavniki Vlade ob tem pojasnili zakaj Vlada, Ministrstvo za finance meni, da je zakon o jamstveni shemi tako nujen, da ga je potrebno nedvomno takoj sprejeti, hitro, ker ima verjetno tako pomembne posledice z vidika reševanja gospodarske krize. Prosim predstavniki Vlade, minister za finance.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Gre za blažitev posledic sedanje finančne in ekonomske krize. Ta kriza ima za Slovenijo specifičen značaj. Prizadeva pretežno izvozni del gospodarstva. Razbijanje kreditnega krča je pripeljalo do tega, da je likvidnost v bančnem sistemu dobra, da je kreditna aktivnost, gledano statistično, dovolj visoka, vendar so zaradi težav, ki jih imajo nekatera podjetja, ki so bila prej oziroma so še vedno nacionalni šampioni, zaradi težav je potem ta verjetnost, da bodo banke zadržane pri kreditiranju, bodisi da bodo zelo dvignile obrestne mere, povečale tako imenovane sprede ali razlike od Iborja do dejanske obrestne mere ali pa zmanjšale kreditno aktivnost na način, da bodo ta podjetja potem začela krčiti svoje razvojne aktivnosti in bodo v bistveno manjši kondiciji prišla v obdobje po krizi. To je ukrep, ki zmanjšuje pritisk na kapitalsko ustreznost bank bo povečal kreditno aktivnost in omogočil podjetjem, ki so naši nacionalni šampioni, da primerno ugodno preidejo krizo. Poudarjam, da z vašo veliko pomočjo smo ustvarili pogoje, da se Slovenija te krize loteva kot ena najbolj razvitih ali v razvitejšem delu Evrope in sveta, se pravi država, ki lahko dejansko pomaga podjetjem s kvalitetnimi sredstvi tam, kjer je to smiselno. Analize so pokazale, da tak ukrep bistveno olajšuje kreditno aktivnost

3. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) in za večino podjetij A pa B dolžnikov v lanskem letu, se pravi tisti, ki lani niso imeli resnih težav, je predpostavila, da bodo te kredite po koncu krize tudi zlahka vrnili. Ukrep je ta, da ga izvajajo tudi druge primerljive države, Nemčija, Francija, Anglija, tako da upajmo, da ga boste kolikor toliko hitro sprejeli, da bo postal hitro operativen in omogočil prehod čez to likvidnostno luknjo, ki je sedaj pred nami. Pri tem bi še zlasti poudaril, da je cela vrsta ljudi, zelo odgovornih, bi rekel, izpostavlja pomen hitrosti pri izvajanju teh ukrepov in ravno s to hitrostjo, ki jo boste sedaj pokazali, boste lahko tudi pokazali, da s tem mislite resno. Če bo pa postopek trajal dlje časa, bo pač z nekim zamikom začel delovati in se bo vmes gospodarstvo prilagajalo, zelo verjetno z nekoliko višjimi obrestnimi merami.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Torej minister, vi menite, da je nujno, da danes to uvrstimo na dnevni red...

DR. FRANC KRIŽANIČ: ... ne samo to, menimo, da bodo tisti, ki zlasti poudarjajo hitrost, še zlasti hitro reagirali.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Na kratko. Tudi jaz bi potrdil, da je očitno prišlo do nekega šuma pri tem gradivu. Jaz sem ga dobil danes ob pol osmih zjutraj, ko sem prišel v službo. Skratka, nekaj je očitno bilo narobe. Jaz ne vem kaj, ampak dejstvo je to, da sem danes šele gradivo dobi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ja, v redu, hvala. Imamo še proceduralno. Je še kakšno... No, proceduralno, prosim ja.

GOSPOD _______: Poglejte, sedaj, seveda se izgovarjati na neko hitrost ob tem, da smo dobili ta zakon nekaj mesecev po tistem, ko je Državni zbor načelno podprl tak pristop, da sodelujejo poroštva, finančne institucije s strani države, je milo rečeno smešno. Še bolj v luči dejstva, da je vlada obljubila, da bo k vsakem zakonu priložila tudi pomembne uredbe. Uredba iz 4. člena tega zakona je ključna, saj določa podrobnejša merila, pogoje in postopek za izdajo jamstev po tem zakonu, pogoje kreditov, za katere se izdaja jamstva, način in roke plačil provizij itn. Vse ključno, torej je zajeto v tej uredbi.
Vlada si je pravzaprav tukaj celo dala, napisala, da bo uredbo sprejemala 30 dni po, kako bi rekel, da je rok za sprejetje 30 dni po uveljavitvi zakona. Kar pomeni, da tukaj ni neke panike s hitenjem in imam torej eno vprašanje in en predlog... Saj bom počakal, predsednik, da se zmenite.
Prvo vprašanje je; Ali je ta uredba pripravljena in jo lahko dobimo na mizo, da sploh vemo o čem odločamo, kajti vse ključno je v tej uredbi? To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje je pa, da bi iz spoštovanja do poslank in poslancev, da to gradivo sploh preberejo, predlagam, da jutri, ko bodo imeli tudi nujno sejo Odbora za finance, to obravnavamo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, v redu. Vidim, da se minister strinja. S tem torej jaz dajem na glasovanje, ker je to proceduralni predlog, predlog da uvrstimo to točko dnevnega reda na jutrišnjo nujno sej odbora, torej da jo preložimo na jutrišnjo sejo, in da seveda do jutrišnjega dne dobimo na mizo tudi predlog, če sem prav razumel, predloga bodoče uredbe, ki bo povezana seveda z izvajanjem Zakona o jamstveni shemi. Torej predlog je, da preložimo na jutrišnjo nujno sejo.
Proceduralno, ja... No, prosim ja. Preden gremo naprej.

4. TRAK: (KO)

GOSPOD_______: Prosim za pojasnilo, ali je potem to možno, glede na to, da prestavimo na jutrišnjo sejo, obravnavati tudi na že sklicani seji Državnega zbora. Gre iz proceduralnega vidika.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro.
Predlagam, da preidemo na glasovanje v zvezi s predlogom, da preložimo na jutrišnjo sejo. Prosim za začetek glasovanja. Glasujemo. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je večina članov odbora za to, da se ta točka dnevnega reda obravnava jutri na nujni seji odbora in torej v nadaljevanju ne bomo odločali o uvrstitvi te točke na dnevni red današnje seje.
Najlepša hvala.
Predlagam, da gremo naprej. Kot vidim je razprava oziroma podajanje mnenj in stališč v zvezi s predlogom razširitve dnevnega reda končano in zato bomo prešli na odločanje. Najprej prehajamo na odločanje o prvem predlogu za razširitev seje s točko A.1 - to je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah, nujni postopek. Prehajam na glasovanje. Prosim da glasujemo. Končujem glasovanje.
Ugotavljam da smo uvrstili točko Zakon o trošarinah na točko A.1 in bomo pod to točko obravnavali v nadaljevanju.
Prehajamo na odločanje o drugem predlogu za razširitev seje, in sicer s 3. točko, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega nasilja. Prehajam na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da smo tudi to točko, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine uvrstili na dnevni red.
Prehajamo na odločanje o tretjem predlogu za razširitev seje in to s 4. točko. Gre za pobudo Nove Ljubljanske banke za začetek postopka za oceno ustavnosti. Prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam da smo tudi to točko uvrstili na dnevni red. In kot rečeno, točko 5. smo preložili na jutrišnji dan in bomo jutri obravnavali, tako, da upam, da bomo danes dobili še kakšne predloge za amandma, morda odbora ali seveda tudi sicer kakšne ideje v zvezi s tem zakonom.
Dnevni red je s tem sprejet.

Prehajamo na TOČKO 1.A DNEVNEGA REDA, in to je PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH, NUJNI POSTOPEK.
Predlagateljica zakona je Vlada Republike Slovenije.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji dne 16. 3. 2009 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Rok za vložitev amandma teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Do tega trenutka nihče od kvalificiranih predlagateljev še ni vložil amandmaja. Preverjam, ja. Torej, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.
Želi predstavnik Vlade podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Želi?

GOSPOD_________: Bo podala mag. Helena Kamnar sekretarka ministrstva.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Mag. Kamnarjeva želi, prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa.
Morda čisto na kratko. Z Zakonom o trošarinah spreminjamo odnos države do trošarin na področju tobaka in tobačnih izdelkov. Mi smo z zadnjo spremembo zakona na tem področju prišlo na minimalno raven, ki jo določa Evropska direktiva.

5. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Zaradi znanih problemov pri prihodkih državnega proračuna, se je Vlada odločila da predlaga zvišanje trošarin na področju tobačnih izdelkov, in sicer tako, da naj bi se trošarine na cigarete iz sedanjih 64 evrov povišale na 69 evrov za tisoč kosov cigaret. Temu primerno se povišujejo tudi trošarine za vse ostale tobačne izdelke. Sprememba zakona naj bi začela veljati s 1. majem in iz tega naslova bi v državnem proračunu pridobili v letošnjem letu dodatnih 14 milijonov evrov, kar je že vključeno v rebalans proračuna, zato tudi ta zakon predlagamo, kot spremljajoči zakon za realizacijo rebalansa proračuna.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala.
Želi predstavnik Zakonodajno-pravne službe besedo? Gospod Anton Rogelj. Ne. Hvala.
Torej smo končali s predstavitvijo mnenj oziroma tovrstnih stališč in prehajamo na razpravo o členih predloženega zakona. Predlog zakona ima 7 členov in v razpravi bo vsak od členov.
V razpravo dajem 1. člen zakona. Želi kdo razpravljati o 1. členu zakona? Če nihče ne želi razpravljati, potem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje 1. člen zakona. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je 1. člen zakona sprejet.
Prehajam na razpravo o 2. členu zakona. Torej, želi kdo razpravljati o 2. členu zakona. Če ne želi nihče razpravljati dajem na glasovanje in začenjam glasovanje o 2. členu zakona. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je 2. člen zakona tudi sprejet.
Prehajam na razpravo o 3. členu zakona. Želi kdo razpravljati o 3. členu zakona? Ne želi nihče razpravljati o 3. členu zakona, zato prehajam na glasovanje o 3. členu zakona. Začenjam glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajam na razpravo 4. členu tega zakona. Želi kdo razpravljati? No, če ne bo nobene razprave, bom jaz mogoče, ne mogoče, ampak bi jaz razpravljal in sicer bi bilo vprašanje. Kar nekaj je bilo diskusije ob sprejemanju tega zakona. Eden od temeljnih očitkov temu zakonu je bil, da tako, kot je napisan in tako, kot je do sedaj veljal, spodbuja predvsem porabo cigaret, ki so nižjega cenovnega razreda. Tudi tržna analiza prodaje cigaret je pokazala, da zaradi tipa trošarin, ki jih imamo v Sloveniji, kot veste trošarine na cigarete so razdeljene v dva dela - to so: fiksne in relativne oziroma variabilne. Spodbujajo skratka predvsem relativno bolj ugodne vizavi ostalih držav, cene pri nas za te najslabše vrste cigaret. In v času, ko je Slovenija dvigovala te trošarine je relativno bolj ugodno za potrošnike dvigovala cene preko tovrstnih trošarin tistih najslabših cigaret. In seveda, trg zdaj kaže, da Slovenci kadijo najslabše možne vrste cigaret. Torej, eden od predlogov je bil, da bi po vzoru nekaterih drugih držav članic Evropske unije to bolj enakomerno, vsaj ta bremena in način dvigovanja trošarin storili tako, da bi cene postale bolj primerljive z drugimi državami, torej da, bi se poraba cigaret relativno bolj porazporedila in da bi, seveda, če že kdo kadi,

6. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) kadi, se kadilo relativno več tudi tistih cigaret, ki so manj škodljive in torej so tudi v višjih cenovnih razredih. Zanima me, če ste bili seznanjeni s temi informacijami in ali ste v tem kontekstu kaj storili ob teh spremembah zakona ali pa pač nič. To je seveda za mene pomembno viz-a-viz podpore tega zakona v celoti. Jaz seveda sam nisem želel pripravljati niti amandmajev niti direktno vplivati na ta zakon, ker so v ozadju različni lobiji, me pa seveda vsebinsko zanima, ali ste v tej smeri razmišljali in ali ste poskušali seveda tudi kaj storiti. Ali bo Slovenija oaza v Evropi in se bo v Sloveniji pač kadilo najslabše možne cigarete, ki imajo najslabši možen vpliv na zdravje. Torej tisti, ki so seveda se obrnili na mene, so bili od mene poslani na Ministrstvo za zdravstvo, ker sem rekel, da če to drži, potem bi moralo Ministrstvo za zdravstvo biti tisto, ki bi moralo biti znotraj diskusije na Vladi zainteresirano, da seveda ta poraba cigaret gre v tisto smer, ki je manj škodljiva za zdravje. Torej, to je seveda tudi vprašanje vam predstavnikom Vlade. Vidim, da sem sedaj spodbudil malo diskusije, kar me veseli. Prosim, boste verjetno najprej odgovarjali na to. Govorimo pa o 4. členu sicer, ki govori o dvigovanju trošarin. Prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Mi smo opravili razgovor s pobudniki drugačne oblikovanega razmerja med specifično in proporcionalno trošarino. Na podlagi te razprave in predstavitve njihovih stališč smo opravili analizo trga cigaret in presojali učinke, ki bi jih dosegli, če bi sledili njihovi pobudi.
Trg cigaret je v tem trenutku tak, da je približno 15% cigaret v nižjih cenovnih razredih, približno 40% cigaret se nahaja v cenovnem razredu najbolje prodajane cigarete in približno 34% nad tem razredom, to se pravi, razredi višjega cenovnega razreda.
Ko smo pregledovali, kaj bi se zgodilo, če bi sledili tej pobudi smo ugotovili, da bi seveda, zaradi pričujoče strukture trga dosegli bistveno nižje finančne učinke. V eni od variant, kjer bi povišali specifične trošarine na 30% bi pravzaprav pridobili približno 4 milijone manj sredstev kot po predanem predlogu. Če bi povišali specifične trošarine na 40% pa bi pridobili približno 7 milijonov manj sredstev v državni proračun. Ker je bil naš osnovni cilj pridobiti več sredstev in glede na prikazano strukturo trga smo ocenili, da je rešitev, ki jo imate na mizi primerna rešitev hkrati pa bi opozorila še na to, da ima Vlada pooblastilo v tem zakonu, da lahko spreminja razmerje med specifično in proporcionalno trošarine in v kolikor se bo izkazalo, da so se zgodili premiki na trgu, ki bi omogočali približno enak učinek proračunskih prihodkov kot predlog, ki ga imate na mizi, potem bo Vlada seveda sledila takim spremembam.
Poleg tega ni zanemarljivo, da je v proceduri v okviru Evropske komisije že sprememba direktive, ki naj bi spremenila način trošarin pri cigaretah in tobačnih izdelkih. Pričakujemo, da bo ta sprejeta v relativno kratkem času in takrat se nam tudi postavlja možnost, da zadeve postavimo na drugačen način.
Za konec še to. Mi smo z Ministrstvom za zdravje proučevali te predloge in se skupaj odločili, da je predlog kakršnega smo vam poslali v proceduro primeren, tako da je ta predlog usklajen z Ministrstvom za zdravje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Gospod Vili Rezman, potem pa Bogdan Barovič.

7. TRAK (VI)

VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! Jaz sem imel tudi to priložnost, da sem govoril z različnimi ljudmi, ki so pač lobirali ali se sicer ukvarjali s to problematiko. Z oziroma na ti dve različni trošarini pa specifično in proporcionalno je treba reči, da tukaj gre, kakor jaz vidim, Vladi predvsem za fiskalni učinek, komu drugemu pa še za kaj drugega. Gre tudi za to, kar si omenjal gospod predsednik, za zdravstvo, ne gre za socialni, gre za sociološke aspekte in tako naprej. Tako, da to niti ni tako preprosta tematika, kot bi se zdelo na prvi pogled: napolnimo proračun, pa je zadeva rešena! Torej, ni tako, vsaj jaz tako mislim. Treba je upoštevati to, tudi za .../Nerazumljivo./, ni vseeno kaj se bo pokazalo na kratek rok in na daljši rok. Zagotovo bo Ministrstvo za finance natančno spremljalo to kar se bo sedaj zgodilo v prvem obdobju in kar se utegne potem z nekim intervalom časovnim spremeniti. In morebiti predznak, ki bo sedaj pozitiven, spremeniti v negativnega.
Naslednji problematičen vidik je ta, da ko govorimo, govorimo z različnimi ponudniki. In nimajo vsi ponudniki enakih interesov. Tisti interesi so konfliktni. In če so drugi učinki praktično za nas sprejemljivi, potem moramo upoštevati tiste učinke, ki bi ob spremenjenem, recimo, trošenju cigaret pomenili posledice na zaposlovanju, na izgubi delovnih mest in tako naprej. Ta situacija je resnično precej zapletena, pri čemer imajo še najmanj interesa, po mojem, trgovci. Oni pač tisto svojo maržo, ki je bila že tudi višja pri višjih cenah cigaret, seveda, vidijo predvsem druge aspekte, pa najbrž tudi zanemarjajo oziroma niso tisti, ki bi morali o njih najbolj razmišljati.
Sam sem razmišljal približno takole, kot je gospa državna sekretarka razmišljala, da je treba najbrž upoštevati zlasti še vidik, in gospod predsednik je o tem govoril, zdravstva, vidik trošenja. Ker žalo nobeno trošenje cigaret ni tako, da bi bilo neškodljivo. Jaz bi bil tudi za to, da bi bili prihodki še manjši, če bi ljudje manj kadili. Jaz v principu podpiram to, kar je sedaj predlagano in bom tako v imenu naše poslanske skupine tudi glasoval.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod Bogdan Barovič.

BOGDAN BAROVIČ: Hvala. Obrazložitev. Mojih par stavkov. Jaz sem strastni kadilec in borec proti kadilskemu zakonu. Takrat so me prepričali, da gre za zdravstvo in zdravje. Vesel sem, da ste danes sprožili to debato in danes vidimo, da ne gre za zdravje, ampak da gre tudi za polnitev državne blagajne, kar me je malo sram, da se danes to pokaže kar smo trdili. Pa pustimo to. Kar pa ste vi rekli, vam dam čisto prav, že spet delimo ljudi na dve ali tri različne socialne stopnje. Če že želimo zmanjšati kajenje v prid zdravstvu je moja presoja, ne glede na to, da sem še vedno kadilec in bom, da bi bilo prav, da se trošarine izenačijo za vse cigarete. Če se ustvari več prihodka naj gre ta v zdravstveno blagajno. Če že želite, da bodo ljudje skrbeli za svoje zdravje na drug način, na žalost govorim, je edina klofuta, ki jo lahko dobimo cena cigaret in tobačnih izdelkov. Naj bo ta, tako kot je predsednik, če sem ga prav razumel, predlagal, trošarina naj bo, pač, če smo se tako odločili visoka za vse enako. Del teh sredstev naj gre v zdravstveno blagajno in bodimo vsaj na nekem področju enaki. Jaz se tukaj z vami strinjam, gospod Tone Rop. Še enkrat pa, žal mi je, da smo danes posredno

8. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) dokazali, da nam ni za zdravje ljudi, ampak nam gre za polnjenje državne blagajne. Žal.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Gospod Marjan Bezjak.

MARJAN BEZJAK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljene poslanke in poslanci, gospod minister in sodelavci! Zelo spodbudno je tudi z mojega vidika, da na koncu koncev, da zvišujemo trošarine na cigarete. K temu bi še morali dati in povišati tudi trošarine na žgane pijače, zmanjšati pa absolutno trošarine na goriva. Takrat bi bili smotrno in smiselno, ne pa, da smo prvo sprejeli zakon za zvišanje trošarin na goriva, ki je sedaj v gospodarski krizi v Sloveniji zelo pomemben faktor, v drugem delu pa sedaj zvišujemo trošarine na cigarete. Absolutno se pa tudi strinjam, da bi bilo morda bolje dvigniti in ne deliti trošarine po procentih manj kvalitetne cigarete, bolj kvalitetne cigarete, da bi ta procent trošarin bil za vse cigarete dejansko enak. In prav tako se tudi strinjam s tem, da bi del tega denarja bil namenjen dejansko za zdravstvo. Izgovarjamo se na situacijo, kakšno je stanje v zdravstvu v Sloveniji, denar pa bo šel v druge namen. Tako, da mislim, da bi bilo prav, da del tega denarja namenimo za zdravstvo. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Luka Juri, prosim.

Dr. LUKA JURI: Hvala lepa. Lep pozdrav! Glede na to, da je, da mora biti osnovni namen trošarin točka 1, omejevati porabo tobačnih izdelkov, torej zdravje in točka 2, polni predvsem zdravstveno blagajno zato, da lahko s tem ne samo preprečujemo, ampak tudi zdravimo posledice kajenja, se popolnoma strinjam s predlogom, da je stopnja trošarin enaka na dejansko škatlo cigaret ali pa samo cigareto. In predlagam, da vlada kot iztočnico, vzame najvišjo sedaj veljavno trošarino. Torej za najdražji cigaret in takšno trošarino uveljavi za vse tobačne izdelke. Poleg tega pa dam v premislek, glede na to, da vemo, da je trenutno stanje trga pri opojnih substancah zelo neurejeno in je veliko takšnih substanc trenutno urejeno kot prepovedanih, hkrati pa povzročajo dosti manj težav kolikor jih povzroča alkohol in tobak, da premislimo možnosti, da tudi druge, sedaj prepovedane substance, ki jih pa povzročajo manj zdravstvenih težav kolikor pa povzroča tobak in alkohol, uredimo, uzakonimo in tudi tam uredimo trošarine. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Sedaj bom dal naprej besedo tudi ostalim, ki ste se še javili. Če se boste strinjali, bom jaz kasneje predlagal sklep s katerim bomo priporočili vladi, da ob pripravi uredbe in izvajanja uredbe v zvezi z Zakonom o trošarinah upošteva takšno razmerje med proporcionalnimi in specifičnimi trošarinami na tobačne izdelke, da bi bili ti enakomerno, da bi bila davčne obremenitve enakomerno razporejene ne glede na tip tobačnih izdelkov. Namreč o tem je govorila državna sekretarka in je govorila, da lahko potem pri izvajanju uredbe vendarle upoštevajo nekatere od teh pripomb. To pomeni seveda končno obremenitev različnih izdelkov, predvsem v smeri bolj, ne bolj zdravih, bom rekel manj škodljivih tobačnih izdelkov.
Gremo naprej. Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo pa lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz ne bom ponavljal tistega kar je bilo povedano. Najprej, razumem osnovni cilj predlagatelja, da mora zagotoviti prilive v državni proračun. Mimogrede, ne kadim, nikoli nisem kadil, pa tudi kaj drugega ne, ampak jaz se bojim, da je ta model še iz časov Morave, Drine, Drave, Zete in podobnih, brez cigaret preživel, še zlasti, ker je problematično gledano, povedane podatke kaj je najbolje prodajana vrsta cigaret. Tukaj smo že blizu, 34%. Potem nismo slišali nič, kako na to strukturo prodaja vpliva obmejna situacija z Avstrijo in z Italijo in kakšen bo to vpliv, ko bodo tudi tam morali slediti nekaterim normam, ki so v tej ljubi Evropi. In pogrešal sem v utemeljevanju tudi simulacijo ali pa oceno, kaj bi bilo, če bi bilo, če bi sledili oba interesa, zagotoviti priliv v blagajno, državno, na drugi strani pa poskušati, povzročiti premik pri porabi iz slabših k boljšim. To se pa da učinkovito napraviti, vsaj moralo bi se dati, skozi ceno. To pogrešam in mislim, da bi, ne glede da bo, kot je napovedano še neko usklajevanje z neko novo direktivo, nikoli to ni tisti čas,

9. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) ko bi morali reči, da se nekaj ne da in se da dobiti na nek drug način enaki učinek v smislu financ, pa še tudi pozitivni učinek glede zdravja. Tiste diskusije, ki so tu, upravičeno, to je bolj tako načelno prikazano, da bi šlo za zdravje, boljše bi bilo, da bi rekli kašen je neto učinek, kaj dobimo iz trošarin za cigarete in koliko na zdravljenje bolezni, ki so povezane s tem, stane, potem bi bile številke dosti bolj zanimive in če bi s tega vidika gledali bi verjetno, če bi lahko prepovedali prodajo cigaret, ker je ta rezultat se ve kašen. Toliko, da kljub razumevanju primarnega namena predlagatelja nisem v celoti zadovoljen s predloženo rešitvijo, ker mislim, da je čas, da bi od tega recepta od te formule odstopili in uporabili koristnejšo, pa mogoče enako učinkovitost z vidika financ. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Še Borut Sajovic se je javil.

MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Ampak, osnovni namen trošarin je zagotovo zagotoviti sredstva za proračun. Kar se tiče škodljivosti kajenja nam je jasno, kdor kadi statistično dokazano zdravstveni sistem slej, ko prej rabi v večji meri kot pa ostali in kdor kadi bolj škodljive cigarete ga zagotovo po statistiki in logiki stvari uporablja več in po mojem mnenju je prav, da zato tudi več prispeva. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Zdaj kot vidim so diskusije končane in glede na to, da so končane bomo prešli na glasovanje. Obravnavamo 4. člen in glasujemo o 4. členu. Prehajam na glasovanje v zvezi z 4. členom. Prosim za glasovanje.
Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je člen sprejet, ne sicer z zelo veliko večino vseh poslank in poslancev odbora, ampak vendarle z veliko večino glede na tiste, ki ste glasovali.
Torej, 4. člen je sprejet.
Prehajamo na 5. člen. Odpiram razpravo v zvezi s 5. členom. Želi kdo razpravljati v zvezi s 5. členom? Če ne želi nihče razpravljati zapiram diskusijo in prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje o 5. členu. Končujem glasovanje o 5. členu.
Ugotavljam, da je 5. člen tudi sprejet.
Prehajam na 6. člen. Odpiram razpravo v zvezi s 6. členom? Želi kdo razpravljati? Razprave ni, zato prehajam na glasovanje v zvezi s 6. členom. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je tudi 6. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo 7. člena. Želi kdo razpravljati v zvezi z 7. členom? Če ne želi nihče razpravljati, potem prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje o 7. členu. Zapiram glasovanje.
Ugotavljam, da je tudi 7. člen sprejet. S tem smo končali glasovanje o vseh členih.
Predlagam še sklep,

10. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) da priporočamo Vladi oziroma Ministrstvu za finance, da pri izvajanju tega zakona, v kolikor bo sprejet tako kot je predlagan v drugi obravnavi upošteva današnjo razpravo, zlasti v smeri takšne končne porabe cigaret, ki bo manj škodljiva in seveda vpliva trošarin na to. Dajem v razpravo ta sklep. Če ni nobene razprave, potem ga dajem na glasovanje. Prosim za glasovanje v zvezi s sklepom, ki je priporočilo seveda. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet in računam, da bo Ministrstvo za finance upoštevalo naš sklep.
Glede na to, da Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja odbor predlaga Državnemu zboru, da razpravlja in glasuje o predlogu zakona v predloženem besedilu, ki je objavljeno v Poročevalcu številka 26 z dne 5.3.2009. Predlagam, da določimo še poročevalca odbora. Predlagam, da v primeru tega zakona gospod Rado Likar, če se strinja. A boste odsoten. Lahko, potem gospod Žerjav? Ja, v redu. Potem, poročevalec bo gospod Žerjav. Najlepša hvala.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2009. Predlagatelj akta je Vlada. Državnemu zboru pa ga pošilja na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah. K tej točkah so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za finance, Urad za makroekonomske analize in razvoj, prejeto dodatno gradivo, vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev, to je, poslanec poslanskih skupin in zainteresiranih delovnih teles, mnenja zainteresiranih delovnih teles in sicer Komisija za nadzor javnih financ, Odbora za notranjo politiko, Komisija za odnose Slovencev v zamejstvu in po svetu, Odbora za kulturo, šolstvo in šport in mladino, Komisija za narodne skupnosti, Odbora za obrambo, Odbora za okolje, Odbora za promet, Odbora za delo, družino in socialne zadeve in invalide, Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Odbora za zdravstvo ter Odbora za gospodarstvo. Pregled amandmajev za obravnavo na današnji seji odbora ste dobili in sicer zraven je dodan še predlog poslanca Sama Bevka za amandma odbora.
Odbor bo predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 obravnaval na podlagi 4. odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga Rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa. Odbor bo, zaradi tega najprej razpravljal o Predlogu Rebalansa v celoti, potem pa se bo opredelil do vloženih amandmajev. Do izteka rokov za vložitev amandmaja torej do 21. marca 2009 so kvalificirani predlagatelji vložili 42 amandmajev, ki so razvidni s pregleda amandmajev posredovanega danes na klop. Predlog rebalansa so obravnavali tudi zainteresirana delovne telesa, ki pa z izjemo Komisije za narodne skupnosti, Odbor za okolje in prostor in Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj niso oblikovala svojih amandmajev. Pred obravnavo odbora o predloženem rebalansu v celoti prosim predstavnika Vlade Republike Slovenije, da poda uvodno obrazložitev predloga rebalansa. Prosim, minister.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Cenjeni odbor. Torej, državni proračun za leto 2009 je bil že sprejet konec leta 2007, zaradi volitev jeseni lansko leto. Vlada takratna ni pripravil v skladu sicer z zakonskimi smernicami sprememb proračuna za leto 2009, ampak je to prestavila na obdobje po imenovanju nove Vlade.

11. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) V vmesnem obdobju se je izrazito spremenila makroekonomska slika, se pravi projekcije gospodarske rasti so se poslabšale. Obenem pa je bilo v predvolilnem obdobju sprejeto tudi nekaj novih zakonov, ki imajo posledice za državni proračun in jih sprejeti proračun na koncu leta 2007 ne vključuje. Vlada je takoj po prevzemu mandata začela aktivno reševati posledice gospodarske in finančne krize, zagotavljati finančna sredstva in pripravljati tudi sredstva za to, da lahko rebalans v predlagani obliki sprejmemo.
Po tem rebalansu bo primanjkljaj državnega proračuna ob predpostavki, da bodo prihodki za 200 milijonov manjši od tistih, ki smo jih predvideli v proračunu za leto 2009, znašala 2,9 bruto domačega produkta, upoštevajoč ostale blagajne bo primanjkljaj 3,4% BDP, upoštevajoč morebitno slabšo sliko oziroma še poslabšanje gospodarstva, gospodarske rasti proti upadanju bo primanjkljaj nekoliko večji, 4 ali 5% in bo primerljiv kot v vseh naših pomembnih gospodarskih partnericah, praktično enako v Avstriji in Nemčiji. Prihodki državnega proračuna so nižji od tistih po sprejetem proračunu in sicer so se najbolj zlivali prihodki pri dohodnini. Deloma zaradi nižje pričakovane gospodarske rasti, deloma zaradi uvedbe nekaterih olajšav, ki smo jih sprejeli v tem visokem zboru. Ta upad je predviden na 222 milijonov evrov, lahko bo še globlje, če bi se in v kolikor se bo kriza nadaljevala, v kolikor sedanji ukrepi med katere brez dvoma sodi tudi ta rebalans, ne bodo vplivali na spremembo gospodarskega optimizma, povratek normalne porabe prebivalstva in gospodarstva in potem tudi povratek gospodarske rasti. Predvidevamo, da bo nižji prihodek od davka od dobička pravnih oseb za 114 milijonov evrov, deloma zaradi nižje stopnje, deloma zaradi manjših dobičkov zaostrenih gospodarskih pogojih. Ker smo imeli v obdobju visoke inflacije, da bi znižali to inflacijo trošarine na goriva, na najnižji možni ravni, je tukaj nastal ob padcu cen goriv povezanih s finančno gospodarsko krizo, manevrski prostor, da smo lahko dvignili trošarine, obenem jih, kot ste tudi danes videli, dvigamo še na tobak in alkohol. In to bo skupaj prineslo izboljšanje proračunskih prilivov za 247 milijonov evrov. In sicer od davka na tekoča goriva 278 evrov, od davka 14 milijonov evrov in od davka na tobak 55 milijonov evrov. Eden od poslancev je opozoril, da se je en del našega malega gospodarstva, zaradi dviga trošarin znašel v težavah, avtoprevozništvo. Zato pripravljamo spremembo trošarin, tako da bo poslovna poraba dizla obdavčena z nižjo stopnjo trošarin, podobno kot je to v nekaterih drugih razvitih državah in po nekem sorazmerno zapletenem postopku, ki bo omogočal kontrolo, bodo lahko naši ponudniki na tem področju kupovali dizel ceneje od teh, ki trošimo dizel v porabi na drobno. Ta zakon je trenutno, je pripravljen do te ravni, da bo šel ta teden v vladno proceduro in bo prišel sorazmerno hitro potem tudi do realizacije.

12. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Evropska sredstva oziroma prilivi iz proračuna Evropske unije so načrtovani nekoliko nižje kot je bilo predvideno po proračunu, ki je bil narejen 2007...2009, in sicer za 13 milijonov evrov in znašajo po novem 874 milijonov evrov, od tega je največ 460 milijonov evrov za strukturno politiko. Vi veste, da poskušamo tu vzpostaviti enostavnejši sistem črpanja teh sredstev tudi povečano možnost prilivanja med posameznimi upravičenimi projekti, da bi se učinkovitost tega črpanja povečala.
Če navedem nekaj zakonov, ki so prinesli oziroma tisto kar je bilo podedovanega iz parlamenta prejšnjega sklica. Potem lahko rečem, da so različni zakoni, ki so omogočili nekoliko na različnih področjih višjo raven socialnih oziroma javnih storitev, vplivali na 166 milijonov dodatnih stroškov nepričakovanih, ki smo jih morali vnesti. Med pomembnejšimi so Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih za 10 milijonov, Zakon o subvencioniranje dijaške prehrane za 33 milijonov, uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o financiranju visokošolskih in drugih zavodov univerz 15 milijonov, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju sredstev za nujne programe v kulturi 16 milijonov, finančna izravnava po Zakonu o financiranju občin 40 milijonov in na zahtevo Računskega sodišča plačila obveznosti iz naslova vračil vlaganj v telekomunikacijsko omrežje 50 milijonov, skupaj 166 milijonov, prilagoditev plač, se pravi reforma plač v javnem sektorju je prinesla 142 milijonov dodatnih sredstev, oblikovanje transferov s prilagajanjem višji ravni inflacije 114 milijonov evrov, tako da je skupaj prišlo 422 milijonov evrov dodatnih stroškov, ki smo jih morali v proračunu upoštevati, to je dober odstotek bruto domačega produkta.
V finančni krizi, ki nas je doletela in prizadela predvsem preko zniževanja naročil, tisto kar je vplivalo na majanje ali nestabilnost finančnega sektorja smo bolj ali manj rešili, zdaj je problem strukture. Moram reči, da je problem ročnosti te strukture in problem delitve sredstev na manjša in večja podjetja in da ta problem delimo z ostalimi razvitimi državami. Mi smo bili prejšnji teden na obisku v Nemčiji in imajo oni prav enak položaj. Statistično vzeto je kreditna aktivnost večja kot je bila pred letom, strukturno vzeto imajo pa celi deli gospodarstva velike probleme z normalnim financiranjem svoje dejavnosti. Dodal bi še, da je kreditni način financiranja gospodarske dejavnosti za Evropo bistveno pomembnejši kot za ZDA in je zato ta sektor še zlasti ključen za normalno delovanje našega gospodarstva in družbe v celoti. Če pogledamo s kašnimi spodbudami se zdaj lotevamo izboljšav konkurenčnosti in izboljšav povpraševanja, potem bi rekel, da smo s temi ukrepi Ministrstvu za gospodarstvo povečali sredstva iz A in B bilance sicer za 95 milijonov evrov, potem Ministrstvo za promet za 4 milijone evrov, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za 287 milijonov evrov, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za 71 milijonov evrov in Slovensko izvozno družbo bomo dokapitalizirali za 166 milijonov evrov. Skupen obseg ukrepov predvsem za izboljšanje konkurenčnosti, se pravi niso tipično kenezijanske narave, znaša 623 milijonov evrov, kenezijanske ukrepe pa je moč peljati z vzporednimi blagajnami zlasti Darsa in stanovanjskega sklada in na tem tudi intenzivno delamo. To se pravi skupen učinek na proračun in če ga primerjamo z porabo v lanskem letu, znaša, da je povečanje proračuna za 17,1%, .To je izrazita fiskalna ekspanzija kot odgovor na gospodarstvo krizo približno enako močna kot gledano preko deficita kot je fiskalna ekspanzija v razvitih srednjeevropskih državah starih članicah Evropske unije in nekoliko manjša kot v Franciji in predvsem manjša kot v Angliji. Plače in drugi izdatki zaposlenih se bodo pri tem povečale za 6%.

13. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Izdatki za blago in storitve za 8%, plačila domačih obresti za 17%, tujih obresti bodo padle za 2%. Rezerve zmanjšujemo za 60%, subvencije povečujemo za 86%, transfere posameznikom in gospodinjstvom povečujemo za 20%, transfere neprofitnim organizacijam za 21%, nakup in gradnjo osnovnih sredstev povečujemo za 22%, investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam povečujemo za 48%, investicijske transfere proračunskim porabnikom za 51%, plačila sredstev v proračun Evropske unije pa za 6%. Če pogledamo po programski strukturi proračuna se sredstva najbolj povečujejo za področje trga dela in delovnih pogojev, kar za 338 milijonov evrov oziroma za 282%. Tu gre hkrati za ukrep, ki podjetja stimulira, da zadržijo čim več delovnih mest. Ta ukrep trenutno že deluje in zajema več kot 40 tisoč zaposlenih in več kot 300 podjetij in za pomoč brezposelnim in njihovo preizobraževanje, prezaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
Sledi področje gospodarstva, ker se skupaj povečujejo sredstva za 175 milijonov evrov ali 238% iz različnih ministrstev, ne samo Ministrstva za gospodarstva. Potem sledi področje znanosti in tehnološkega razvoja, kjer se sredstva povečujejo za 153 milijonov evrov ali 170% in izobraževanje, kjer se sredstva povečujejo za 149 milijonov evrov ali 9%.
Pokojninsko varstvo se povečuje za 120 milijonov evrov ali 11%. Razlogi za povečanje so predvsem ukrepi sprejeti proti recesiji.
Tako, da po predvidevanjih bo proračunski deficit znašal 2,9% bruto domačega produkta, v celoti vzeto 3,4% in na tej ravni, na sedanji ravni bomo v primeru nadaljevanja upadanja gospodarske dejavnosti povečevali in tudi financirali iz sredstev zbranih na kapitalskem trgu. V kolikor bo prišlo do obrata se bo proračun bližal nazaj 3% bruto domačega produkta, in ko bo krize konec, bodo zlasti ta sredstva na področju trga dela in precejšen del sredstev pri subvencijah gospodarstvu avtomatsko odpadli tako, da se bo proračunski primanjkljaj zmanjšal, z gospodarsko rastjo pa povsem odpravil. Mi pričakujemo, da razvojni del proračuna, krepili bomo še v prihodnje, tako, da bomo postali družba primerljiva tistim malim odprtim gospodarstvom, ki svojo gospodarsko dejavnost in svojo blaginjo gradijo predvsem na uvajanju novih tehnologij in novih izdelkov, novih storitev, z zavzemanjem novih trgov, povečevanju tržnih deležev. Vzgled na tem področju sta nam lahko Finska ali Avstrija.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: .../Izklop mikrofona./....
...ja, običajno... Se opravičujem, zgleda da je bil izklopljen mikrofon. Običajno pojasnil gibanja makroekonomskih proporcev. Namreč, tako, kot je rebalans proračuna obrazložen in kot smo ga dobili temeljni na nekaterih zanimivih predpostavkah za katere smo v zadnjem času slišali, da so se spremenile. Vsaj jaz sem slišal že kar nekaj ocen o negativni gospodarski rasti, in če pogledamo

14. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) nekatere napovedi, ki so kot osnova rebalansa, to pa so jesenske napovedi - januar 2009, potem vidimo, da je tukaj še ocena o pozitivni gospodarski rasti, če jaz prav vidim, realni 0.6%, v zadnjem času smo ocenjevali ali pa poslušali ocene o negativni rasti, o negativni rasti izvoza, itd., skratka, govorim predvsem o tabeli dve te obrazložitve rebalansa. Jaz se seveda zavedam, da je izjemno težko v tem momentu pravilno napovedati temeljne makroekonomske proporce, vendar se je potrebno zavedati rizikov, ki so tukaj pred nami in seveda temu ustrezno morda tudi še v tem času ob teh diskusijah, ki želimo, da so te diskusije, ki jih imamo na odboru pa tudi v državnem zboru smiselne in da niso papirnate ustrezno prilagoditi rebalans in pa proračun, ki je pred nami. Seveda se vsi zavedamo, da obstoji relativno velika verjetnost sedaj, če se bodo tiste negativne napovedi uresničile, da bomo še eden rebalans obravnavali v Državnem zboru, ampak prav je, da tokrat vržemo vse karte na mizo, da povemo odkrito kaj se dogaja. Nenazadnje, vsaj pretežni del teh gibanj, velik pretežni del gibanj je pogojen s tem kar se dogaja v svetu, v Evropski uniji in v ostalih državah, ki so še kako pomembni igralci v svetovni globalni ekonomiji. Kot rečeno, če seveda mene vprašate, potem se mi zdijo te napovedi, ki so tukaj v tabeli dve izjemno optimistične in jaz bi si želel, da bi bile prave, da bi se tudi na koncu uresničile, čeprav viz-a-viz napovedim v ostalih letih niso rožnate, ampak če bi takšne in tako se končale bi po mojem se kar dobro končale. Zaradi tega sem želel posebej stališče in mnenje predstavnika Urada za makroekonomske analize in razvoj, potem pa obljubljam, da bom odprl diskusijo in boste seveda vsi lahko povedali. Prosim.

GOSPOD_______: Hvala lepa, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni. Na Uradu v skladu z uredbo o našem delovanju vsako leto pripravimo dve napovedi makroekonomskih gibanj, ki so, prvo - pomladanska napoved, druga - jesenska napoved. Obe sta vezani na objavo podatkov, ki jih za Slovenijo pripravlja Statistični urad Republike Slovenije. V umestnem času je mogoče samo dvakrat torej še preostali dve četrtletji pripraviti tako kompletno niz gospodarskih gibanj, kajti kot sem povedal potrebujemo kompleten set podatkov.
Zaradi tega, ker so se v lanskem letu makroekonomske razmere posebej v drugi polovici leta oziroma še posebej v zadnjem četrtletju pričele močno poslabševati predvsem v mednarodnem okolju tako v naših najpomembnejših gospodarskih partnericah znotraj Evropske unije kot tudi na globalni ravni smo se na uradu odločili, da pripravimo še eno dodatno napoved gospodarskih gibanj, s katero se je Vlada seznanila decembra lanskega leta in je potem služila tudi kot priprava izhodišč za rebalans.
Kot je bilo že omenjeno smo predvsem, zaradi močno poslabšanih rezultatov v mednarodnem okolju na eni strani, na drugi strani pa kar je mogoče še pomembneje močno poslabšanih obetov, ki so takrat prevladovali za letošnje leto se odločili, da znižamo napovedi gospodarske rasti za letošnje leto in sicer smo pripravili dva scenarija - realistični scenarij in neki še bolj pesimistični scenarij. Razlika med obema pa je bila seveda vezana na to, kaj se bo dogajalo v mednarodnem okolju. Ker se je v začetku letošnjega leta izkazalo, da se razmere v mednarodnem okolju res še naprej poslabšujejo in še bolj poslabšujejo kot je bilo mogoče pričakovati je ta pesimistični scenarij takrat ob času priprave rebalansa proračuna postal zelo realističen scenarij.

15. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Po njem smo pričakovali, da bo gospodarska rast v letošnjem letu znašala 0,6%, da se bodo močno znižale vse komponente, ki so napajale našo gospodarsko rast v preteklih letih. Tukaj gre predvsem za izvozne aktivnosti in za aktivnost na področju investiranja. Za investicije smo celo že takrat predpostavili, da bo tu dosegla v letošnjem letu negativno stopnjo rasti. Izvoz pa naj bi se pomembno zmanjšal.
Če preidem sedaj na trenutno stanje potem lahko ugotovimo, da so podatki, ki prihajajo iz mednarodnega okolja, da so se podatki v tem času močno poslabšali. Na podlagi razgovorov, ki smo jih lahko opravili z mednarodnimi inštitucijami, ki so obiskale Slovenijo v zadnjem času, predvsem mednarodni denarni sklad in OECD, potem so se obeti za rast naših najpomembnejših partneric močno poslabšali. Vse države v letošnjem letu pričakujejo recesijo, ki jo lahko merimo z nekaj odstotnimi številkami. Tudi podatki, ki prihajajo iz domačega okolja, stopnje aktivnosti v Sloveniji, slovenskih predelovalnih dejavnosti, stopnje izvozov, ki smo jih dosegali v zadnjih mesecih, stopnje investicijske dejavnosti, ki so bile v večini na prvem mestu letošnjega leta kažejo, da so se razmere od takrat, ko smo pripravili napoved, ki služi kot podlaga za rebalans proračuna, močno poslabšale. In zaradi tega lahko povem, da na uradu sedaj pripravljamo novo napoved gospodarskih gibanj, pomladansko napoved gospodarskih gibanj, in smer te napovedi. Mislim, da je zelo jasna. Ključni makroekonomski agregati se bodo močno poslabšali, tako gospodarska rast, za katero lahko pričakujemo, da bo v letošnjem letu, z veliko gotovostjo lahko pričakujemo, da bo v letošnjem letu negativna. Pomembno se bodo zmanjšale vse komponente gospodarske rasti, predvsem izvozna aktivnost, investicijska dejavnost in pa tudi zasebna potrošnja. Tako predvsem na strani prebivalstva. O konkretnih številkah v tem trenutku še ne morem govoriti, ker napoved bomo končali predvidoma v 14 dneh in bomo šli z njo v redno proceduro. Lahko pa povem kakšna je smer napovedi. Kot sem rekel, ta smer se obrača močno navzdol in lahko v letošnjem letu pričakujemo negativno stopnjo gospodarske rasti in toliko slabše rezultate potem tudi na ostalih ključnih področjih, tudi na trgu dela.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Minister želi dodatno pojasnilo.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Kot sem rekel v uvodu. Mi smo seznanjeni s tem poslabšanjem, se pravi z obratom vektorja, še bolj strmo navzdol, iz stagnacije navzdol. Proračun, kot ste videli, predvideva nekoliko nižje dohodke od lanskih in od tistih, ki so bili predvideni po sprejetem proračunu, že konec 2007. Obenem pa sledimo svojim programom, fiskalne spodbude gospodarske rasti, ostalim evropskim državam in gremo v primanjkljaj, ki ga bomo v naslednjih letih planirali. Finančno bomo to zmogli, smo dovolj močni. Če bo, recimo, prišlo do nihaja večjega navzdol bo primanjkljaj večji, bo primerljiv z našimi glavnimi trgovinskimi partnerji, Avstrijo in Nemčijo in bo precej manjši kot v Franciji in še zlasti manjši kot v Veliki Britaniji ali ZDA. Moram vam reči, da je večina razvitih držav odgovorila s primanjkljaji in da bi bilo to dokaj nenavadno, če bi Slovenija probala gospodinjsko izravnavati proračun v tem času, ker pač EU pričakuje,

16. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) da gremo z nekim primanjkljajem, ki ne bo samo predstavljal delovanje avtomatičnih stabilizatorjev. Avtomatični stabilizator je pač povečanje primanjkljaja, zato, ker ob tem, ko ljudje izgubijo delo, dobivajo določene pomoči iz proračuna. To pa pač ni tisto, kar bi lahko sedanjo krizo in njeno globino obračali in to ne bi bil slovenski prispevek temu obratu. Mi gremo s prispevkom, ki je primerljiv trgovinskim partnerjem, če se rast ne bo vrnila sredi leta, kar bi se pri teh velikih ekspanzijah, ki jih izvajajo ZDA in Nemčija in deloma Anglija, moralo potem, potem bo treba pripraviti nov rebalans in se začeti prilagajati na drug način. Mi dejansko ta rebalans že pripravljamo. Tam bo šlo za predloge odprave nekaterih pravic, zlasti tistih, uvedenih lansko leto. Trenutno pa ne ocenjujemo, da je ta potreba. Ocenjujemo, da je potreba po nekoliko večjem primanjkljaju, če se bo upadanje nadaljevalo s to hitrostjo, zato da se spodbudi gospodarska rast, da se vrne zaupanje potrošnikov in da te dejansko začnejo svoj dohodek trošiti. Dodal bi, da so nekatere države poskušale z večjim znižanjem davkov spodbuditi gospodarsko rast. To je povečalo razpoložljivi dohodek prebivalstva in gospodarstva, ni pa vplivalo na obnašanje pri njegovi porabi, tako da dejansko bo morala država iti dejansko z direktno porabo, tako kot se je pač takrat odpravljalo posledice krize leta 1929. Te posledice in vzroki so znani. Bili so v veliki meri psihološki in danes so tudi psihološki, mislim, da bomo to uspešno odpravili.
Mi bomo morali dati Evropski uniji poročilo o stabilnosti in v tem poročilu bomo vključili nove prognoze, ki jih je nastavil UMAR in bomo temu primerno prikazali večji primanjkljaj od 3%, ki ga targetiramo glede na predpostavko stagnacije bruto domačega produkta v letošnjem letu. Večji primanjkljaj, obrazložili ga bomo s krizo in predstavili bomo izhodno strategijo, se pravi na kakšen način bo ta primanjkljaj v letih v letih konjunkture odpravljen in nadomeščen s presežkom proračuna. Še enkrat vas opozarjam oziroma poudarjam, da veljamo za stabilno srednje evropsko gospodarstvo državo, ki je članica evra. Ima finančne možnosti, da tak primanjkljaj sfinancira in sredstva kasneje tudi povrne. Nekaj problemov bo, če sem že pri besedi, nekaj problemov bo po koncu recesije, ker gospodarstvo v našem okolju, ki niso članice evra izrazito močno devalvirajo. Vprašanje ali bo tam prišlo do večje inflacije ali bo prišlo do takega padca dohodkov, tudi kvalificirane delovne sile, da bodo ta gospodarstva postala izjemno konkurenčna. V tem primeru bo imel del našega gospodarstva probleme, s konkurenčnostjo vzhodno in jugovzhodno evropskih držav. Te problemi bodo terjali še dodatno, jaz ne vidim drugega, kot razvojno orientacijo naših podjetij, da bodo s kakovostjo svojih izdelkov in storitev nadomestili znižanje cenovne konkurenčnosti, ki bo trajala kar nekaj let, preden se bodo razmere izravnale. Tako, da kar nekaj problemov je, tudi še na vidiku. To pa, da bo letos, če se bo recesija nadaljevala, primanjkljaj pod 3% BDP, pa se mi ne zdi nobena tragedija,. Obratno, to je reakcija gospodarstva

17. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) na razmere kakršne na trgu vladajo in to je reakcija, ki bo omogočila manjšo recesijo kot bi brez tega.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, v redu in najlepša hvala. Torej predstavniki Vlade in Umarja, ste naredili svoj del uvoda in sedaj sledi razprava. In torej odpiram razpravo o predloženem rebalansu državnega proračuna v celoti. Prvi se je javil k diskusiji, gospod Vizjak, SDS. Prosim, gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Jaz se pravzaprav zahvaljujem vsem uvodničarjem, ker se mi zdi, da so to prvi korektni uvodi, ki smo jih dobili ob obravnavi rebalansa. Namreč do sedaj smo opravili kar nekaj zasedanj oziroma zainteresiranih delovnih teles, kjer so bile predstavitve povsem drugačne. Na trditve SDS-ja in tudi mene, da rebalans temelji na napačnih predpostavkah, smo pravzaprav dobivali uvode kot so bili prvi deli uvodov tako pred ministrom za finance kot tudi direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj. Danes smo pa slišali dodatke. Dodatke, ki pa so po moji oceni blizu tega kar bi bilo že potrebno narediti. To se pravi, tudi skozi rebalans, ne z nekaterimi bolj ali manj lepotnimi popravki, ampak koreniteje zarezati v redefiniranje prioritet in seveda tudi redefiniranje sprejetih zakonskih obveznosti. Moram povedati, da so prejšnje vlade sprejemale in tudi ta vlada, v začetku nekatere odločitve in tudi prejšnje vlade, v povsem nekih drugih časih in ob nekaterih drugih pričakovanjih. Proračun leta 2009 je nastal leta 2007, ko je pravzaprav, tako kot bo začelo v Sloveniji kmalu vse cveteti, tudi ekonomija, tako v Sloveniji kot na vseh naših ključnih zunanje trgovinskih partnericah cvetela, bila je konjuktura in seveda, rebalans oziroma proračun leta 2009 sprejet, je odseval te okoliščine. Drastično so se zadeve zamajale jeseni lani, vendar tem so sledile slabše in slabše napovedi, pa ne v Sloveniji, sledile so napovedi tam, s katerim, tam kjer Slovenija največ poslovno sodeluje. Iluzorno je pričakovati, da bi to ne vplivale na rezmere. Tukaj se bom vzdržal komentarja tudi nekaterih ponesrečenih potez na začetku oziroma zavrnitve tudi nekaterih predlogov, ki jih je prejšnja vlada predlagala oziroma pri njih vztrajala opozicija. Torej sedaj smo pravzaprav slišali, da bomo kar v roku nekaj tednov doživeli nove napovedi, ki bodo drastično slabše kot so te. Jaz sem pravzaprav predlagal Umarju, da je kriza verjetno tudi en povod ali pa en motiv, da Urad za makroekonomske analize tudi v umestnem času, med jesensko in pred spomladansko napovedjo na nek način naredi neko interpelacijo med temi napovedmi. Kriza je, bi rekel obdobje, kjer se stvari hitro spreminjajo in vztrajati pri nekaterih klasičnih terminih, nekih analiz in potem posledično rezultatov na katero se upre pravzaprav cela vlada, je nezadosti. Mislim, da bi bilo potrebno vmes, to se pravi tamle nekje januarja, resneje narediti tudi rezervne scenarije in žal je prišlo šele očitno sedaj do teh scenarijev. Torej težko se je, seveda gospodje, pogovarjati o tem, o konkretnih postavkah, milijon gor, milijon dol, če nimamo te celovite slike, če nimamo slike koliko bo prihodkov, koliko bo odhodkov in koliko bo primanjkljaja in posledično, kakšne so prioritete. Mislim, da bi moral imeti ta rebalans

18. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) eno samo prioriteto in to je blažitev posledic krize, tako skozi razvojni model, ko seveda skozi te neljube posledice, ki so se že zgodile. To bi morala biti ključna prioriteta in če bomo ali pa če boste ali pa če bomo skupaj kakšno uzakonjeno pravico pri temu črtali ali jo odložili verjetno ne bo problema, vsaj kar se opozicije piše.
Vztrajati pri vsem tem obilnem, kako bi rekel, odhodkovnem delu, brez da bi pa to napeli na neke realne prihodke se mi pa zdi da je neodgovorno od nas vseh. Zato bi se mi zdelo to redefiniranje prioritet in pravzaprav končno enkrat poskus, kriza je zmeraj tudi izziv za neke nove metode. Končno enkrat poskus, da naredimo nekaj prioritet in potem gremo k tistim k ciljem naravnanemu proračunu je zdaj idealna priložnost. Zdaj, očitno bomo to doživeli v drugem rebalansu proračuna 2009, ne v tem, ki bi... Ampak ta ima, veste eno težavico. Skozi številne postavke, skozi številne projekte, ki so zajeti v načrtu razvojnih programov odpira pravzaprav neko ambicijo na odhodkovni strani številnih porabnikov, ki so že, ker je proračun sprejet, startali v te projekte, ki lahko sploh niso nič Keynesianski, lahko sploh ne, bi rekel, nimajo nobene veze z domačo potrošnjo, krepitve domače potrošnje. Bolj ali manj lahko bazirajo celo na tujih trgih, sploh tam kjer nimamo nekih trgovinskih partnerjev.
Torej ti bodo začeli s temi projekti, ki bodo verjeli in upali, da bodo seveda dobili to tudi plačano in skratka ne bo omogočeno zaradi tega nekega zamika nekaterih ključnih projektov, ki se bodo ti projekti zgodili in plačati jih bo potrebno. Če ne zdaj bomo pa dobršno mero pokurili proračun 2010 ker se bo verjetno, kako bi rekel, prekinili nekateri projekti za pol leta, nekaj mesecev ali pa še več, plačati jih bo potrebno, ker bodo začeti. In to je slabost, da zdaj ta signal dajemo, kljub temu da vemo, da bo potrebno bremzati. Torej, namesto da bi počakali z zagonom kolesja smo se odločili, da bomo raje energijo trosili zato, da ga ustavljamo ko je že zagnan kar po navadi terja več energije in tudi kakšna škoda je vmes narejena.
Torej, jaz menim, da je to dvoje ključno, če povzamem prvo da so predpostavke tudi po sedanjem priznanju Vlade in UMAR-ja preoptimistične, da so tudi te številke in kompleten rebalans ni bil soočen pri Vladi z neko vsebinsko obravnavo redefinicije prioritet, kar bi bilo po ključnem, po mojem mnenju potrebno. Jaz se z vami strinjam, da je to nemogoče pričakovati od Vlade prvi, drugi mesec neki tretji, četrti pa že, takrat se pa že na nek način stroj uhodi do te mere, da bi lahko to storil.
Toliko z moje strani...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu, najlepša hvala lepa. Seveda sledi diskusija tudi ostalih, govorimo generalno o rebalansu proračuna. Je še kakšna diskusija? Če ni mogoče bi še jaz nekaj malega dodal k temu kar je bilo

19. TRAK: (PK)

(nadaljevanje)povedano.
Jaz seveda tudi ocenjujem, da ni dobro, če je rebalans proračuna temeljen in sloni na predpostavkah, ki ne držijo nujno ali pa držijo relativno malo. Namreč, ne gre za to da sprejmemo proračun ali pa rebalans, ki je navidezno lep in dober, gre za to, da sprejmemo rebalans in proračun, ki je dober in ga bomo izvajali. Potem je to smiselno. Seveda, če drži predpostavka ministra, da je gospodarska kriza predvsem posledica psihologije ali pa v marsičem posledica psihologije potem je tudi takšen proračun v redu. Če pa to ne drži nujno, o tem seveda lahko diskutiramo, potem je pa lahko seveda to dodaten problem in se ne bo dobro končalo. Jaz seveda nisem čisto prepričan, da je gospodarska kriza samo posledica psihologije, zdaj ne govorim seveda o slovenski gospodarski krizi, slovenska gospodarska kriza tako ni posledica krize ampak je posledica krčenja; najprej kreditnih potencialov na mednarodnih bančnih trgih potem pa tudi seveda posledica izvoznih trgov in seveda potem posledica tudi krčenja domačih trgov, tako kreditnih, denarnih kot tudi blagovnih in storitvenih. In vprašanje kako iz te krize in s katerimi ukrepi je izjemnega pomena in jaz sam podpiram Vlado v tistem delu kjer se zavzema za ekspanzivno fiskalno politiko, za proti ciklično politiko in sem pripravljen storiti vse za to, da bi vlada v tem seveda res uspela. Ampak seveda uspela z realnimi ukrepi, ukrepi, ki dejansko obstojijo in se bodo dejansko zgodili.
Zato sem tudi prej podprl pobudo, da preložimo Zakon o jamstveni shemi, ker se mi zdi da je ta Zakon o jamstveni shemi eden od izjemno pomembnih. In boste videli, ko bomo razpravljali o tem zakonu bomo razpravljali o tem ali je to zakon o .../Nerazumljivo./... jamstveni shemi ali pa zakon o dejanski jamstveni shemi. Jaz sem pripravil tudi sam nekatere amandmaje kot predlog odbora, zato da bi ta zakon o jamstveni shemi res ratal Zakon o jamstveni shemi, da bi res pomagali slovenskem podjetjem, da bi prišli ven iz tega kreditnega krča in začela financirati svojo proizvodnjo, obratna sredstva, investicije in seveda razvoj. In tukaj rabimo veliko poguma zato, da bi to storili. Skratka ne rabimo mi Zakon o jamstveni shemi, ki to ni, ki je zato, da lahko nekateri razlagajo da imamo zakon ampak zato, da ga imamo.
No in seveda tako velja tudi s proračunom. Mi rabimo takšen proračun in podoben proračun kot nam ga danes tukaj predstavljate, rabimo rast investicij. Mi rabimo ekspanzijo, mi rabimo financirati te projekte, ki ste jih tukaj napisali. Tisto kar je vprašanje je ali se bo to res zgodilo. Jaz mislim da bo minus, če se to na koncu ne zgodilo, zelo velik. In da se bolj splača morda kaj vnaprej oklestiti pa tiso res realno narediti kot pa danes obljubljati, nekateri pravijo da bomo šli na luno ali kaj so govorili. Ni potrebno obljubiti, da bomo šli na luno, dajte obljubiti da bomo šli na Šmarno goro, pa ni potrebno Šmarne gore zato kupiti.
Tako da jaz mislim, da moramo narediti neka napor zato,

20. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) da bomo to, kar tukaj predlagate tudi dejansko uresničili. Jaz mislim, da zato ni potrebno "vržti" tega rebalansa, da smo si na jasnem, jaz nisem za tako radikalne ukrepe, jaz sem celo za to, da damo več pristojnosti Vladi, morda pri Zakonu o izvrševanju proračuna, če se kasneje pokaže, da teh prihodkov res ne bo toliko, da se Vladi omogoča, da bo nekatere projekte, potem res financirala in da se bo res tisto lahko zgodilo, kar tukaj finančni minister razlaga. Jaz absolutno podpiram to, kar ste razlagali, dr. Križanič. To pomeni, da boste imeli, bi rekel, ventil, da boste to naredili, kar če boste sedaj fiksni proračun sprejeli in vas bo jezil v tem delu deficita, bom rekel, tako trdo kot vas sedaj veže, potem se vam bo zgodilo tisto, kar se nam je nekaterim dogajalo leta 2000, konec. Ko boste vi šli od računa do računa in se odločali, kateri račun boste plačali in na koncu ne boste nič plačali, zaradi tega vam je potrebno dati do določene mere bolj proste roke, ker je to izjemna situacija in še bo kar nekaj časa trajala, to lahko slišimo te dni iz vseh koncev. Jaz to ne govorim, zaradi tega, ker bi rad kritiziral Vlado, ampak jaz to govorim, zaradi tega, ker bi rad, da bi Vlada imela dovolj prostih rok, da bi veliko tega kar ste tukaj notri zapisali dejansko tudi izpeljali. Jaz to podpiram, še enkrat poudarjam. Je pa seveda kar nekaj stvari, ki jih moramo razčistiti, ki so tudi dobre za vas. Ene so te, bi rekel, makroekonomske predpostavke, ki so tukaj notri zapisane in o tem seveda bo verjetno opozicija, kar je normalno, še veliko diskutirala in govorila in je prav, da se o tem govori in vedno se je govorilo.
Drugo, kar seveda mene posebej zanima v tem splošnem delu so proračunska sredstva, ki so predvidena, in to integralna, to pomeni, lastni deleži in pa tisto, kar se bo dobilo iz Evropske unije. Ta proračunska sredstva, ki so tukaj planirana in so bila tudi v času prejšnje Vlade planirana, da smo si na jasnem, planirana so bila verjetno, zaradi bistveno bolj ugodne gospodarske situacije pa tudi perspektiv, ki so bile takrat, tako da jaz ne bi želel te svoje diskusije obremenjevati s tem, da bi kogarkoli napadel, ampak želim diskutirati o vsebini, ne nikogar obtoževati. Tako kot so ta sredstva planirana, če pogledamo realizacijo sredstev EU proračuna za skupne evropske politike in to integralna sredstva, potem vidimo realizacijo približno 566 milijonov evrov v letu 2008. Vi pa, kljub temu, da ste sedaj zmanjšali glede na planirano, ampak to je za mene popolnoma irelevantno, ali ste z manjšali ali niste, planirate iz 566 na 997 milijonov evrov, to je seveda strašen prirast, to je 1.5 BDP-ja, ne vem, mi boš ti tam povedal. Skratka, če to drži, potem smo na dobri poti, potem bi rekel, bo tudi vstop v Evropsko unijo veliko prispeval k tem, da bo Slovenija lažje šla iz krize in da bo res lahko vodila ekspenzivno politiko kot o kateri govori minister za finance in o kateri govorimo vsi in si jo želimo. Če pa to ne drži, potem pa imamo velik problem, potem pa imamo drugi, ogromen, velik problem pri tem rebalansu. Eno so napovedi, drugo so napovedi virov, ki so eksogeno oddana, to so eksogeno oddani viri, ki se bodo zgodili ali pa ne. Če se bodo zgodili bomo veliko teh problemov res rešili in potem bomo lahko govorili o proračunu, ki 40%, 45%, 49% raste na strani investicij, na strani subvencij in v proračunu, ki je razvojen, ki je dober in ki nas pelje ven. Jaz sem prepričan, da nas pelje ven in da ima prave prioritete. Seveda, če se bo pa izkazalo na koncu, da to ne bomo mogli realizirati, bomo pa vsi skupaj to leto končali precej klavrno. Jaz to predvsem to govorim, ker bi želel že sedaj tukaj na tem odboru slišati nekaj pojasnil v zvezi s to tabelo 6 - sredstva EU proračuna za skupne evropske politike in me res zanima, kakšna je vaša ocena, koliko je to realno. Torej, ne zanima me, ali ste ta sredstva zmanjšali viz-a-viz napovedi prejšnje Vlade, ampak viz-a-viz dejanske realizacije in bi rad slišal vašo zavezo, da stojite za tem, da se bo to na koncu tudi zgodilo. Če je ta zaveza dosti trda, potem je marsikaj bolj realno in potem jaz seveda vidim veliko možnosti, da se ta rebalans na koncu tudi izpelje.

21. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Če bodo seveda gospodarske napovedi nekaj slabše, se bo, kot je minister rekel, morala tudi Slovenija sprijazniti z nekaj višjim deficitom v teh časih, tako kot praktično celotna Evropska unija in to je treba omogočiti vladi, ampak sedaj povedati, da bomo to omogočili vladi, da vlada ne bo v krču. Jaz to govorim zato, ker želim še enkrat preprečiti, da bi vlada za to, ker bo notri imela zapisano 3%, potem ne izvajala teh projektov in programov, za katere se bomo tukaj skupaj odločali. Ampak potem moramo sedaj povedati, da bo šla vlada to čez, da bo o tem seznanjala takrat Državni zbor, da bomo prišli na ta odbor ali kamorkoli, in da bomo celi slovenski javnosti povedali, ja, tudi Slovenija gre po tej poti, ker mora iti, ker je dala na tehtnico, ali bo imela, ne vem, deficit 4, 5, 6% ali bo imela pa negativno gospodarsko rast, na koncu 10%. In bomo kolapsirali. In mi smo res v resni situaciji. Take situacije ni bilo. Mi smo imeli malo podobno situacijo, na začetku tranzicije, ko se je Sloveniji utrgal ta jugoslovanski trg, ampak to je neprimerljivo. Sedaj se ji trga svetovno trg, ne Jugoslovanski. In to kvaliteten trg, kjer so produkti višje dodane vrednosti. Na tistem trgu, jugoslovanskem, so bili produkti nižje vrednosti in ko so je gospodarstvo preusmerjalo na zahodno-evropske trge, je v bistvu pridobivalo, bi rekel, je bila to morda v nekem delu celo dobra škoda, ki je bila plačana za to, da se je del gospodarstva prestrukturiralo. Sedaj pa izgubljamo kvalitetne in najboljše trge in našo perspektivo in zato moramo storiti vse, da bomo to res naprej porinili, tako pri rebalansu, in še enkrat, tudi tam pri jamstveni shemi. In tam mislim, da bomo mogli narediti pomembne spremembe zakonodaje, ki jo predlaga ta vlada. Torej, jaz bi seveda si želel nekaj teh komentarjev, zlasti na ta evropska sredstva, koliko je to realno, da slišimo še to, potem pa še naprej. Upam seveda, da sem še koga spodbudil k diskusiji in k razpravi v tem splošnem delu. Vidim, da sem.
Gospod Žerjav je prvi, potem pa gremo naprej, Čepič in takole okrog...

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Ne bi se ponavljal o tem kar je bilo povedano, v veliki meri se tudi strinjam z vami, gospod predsednik. Odprl bi pa še eno drugo dimenzijo tega rebalansa. Sam sem mnenja, da je rebalans tega proračuna, torej za to leto, izrazito nevarčevalen. Veliko je bilo v preteklosti govora o takšnih in drugačnih kavicah in tudi o 30-ih močnih varčevalnih ukrepih te vlade, in kljub vsemu temu imamo na mizi, tako kot sem rekel, po mojem prepričanju, izrazito nevarčevalen rebalans. Če pogledamo samo začetek proračuna, in sicer vladne in nevladne proračunske porabnike ugotovimo, da sta Kabinet predsednika Vlade in Državni zbor velika zmagovalca pri varčevanju. Prvi skoraj z 11% privarčevanih sredstev in drugi za 4,21% privarčevanih sredstev. Vsi ostali imajo malenkostno znižanje, štirje so taki, večina pa je takšnih, ki svoje proračune povečujejo, 16 je takšnih.

22. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Predsednik Republike Slovenije je uspel prihraniti le borih ali pa dobrih 27 tisoč evrov. Med tem, ko si je generalni sekretar Vlade privoščil za dober milijon evrov višji proračun. Izstopata še protikorupcijska komisija za 118% povečanja, pa recimo, da je v tem segmentu zadeva delno upravičena, čeprav sem mnenja, da bi v tej krizi lahko bilo tudi 50% povečanje dovolj in informacijski pooblaščenec s 24% povečanjem. Zgled predsednika Vlade in Državnega zbora je šel po gobe. Lahko si vtaknemo za klobuk, vsi skupaj. Vsi smo se osmešili na tem segmentu. Birokracija pa po moji oceni slavi in se nam smeji v brk, še enkrat je zmagala. Zase je poskrbela, pa tukaj ne mislim na plače, za ostalo pa jih kaj dosti ne zanima. Govorim predvsem o nesprejemljivih povišanjih na nekaterih postavkah kot so materialni stroški, investicija in investicijsko vzdrževanje, pa še in še, predvsem v segmentu ali pa v postavki 402, skupni, pri odhodkih seveda. Na tem segmentu, ki je težak skoraj 1 milijardo evrov, smo skupaj privarčevali samo nekaj več kot 25 milijonov evrov ali pa 2,63%. Ob dejstvu, da so eni privarčevali po deležu nekaj več, mnogi pa zapravili bistveno več ali pa bodo, če sem že konkreten ali pa natančen. Ocena moja vsaj je, da pri tem nismo imeli neke strategije ali pa nekega cilja, ki bi bil za vse uporabnike enak. Vem, kako se pripravljajo takšni proračuni in žal očitno nimamo nekoga, ki bi znal udariti po mizi, udariti po mizi, tako da bi padlo na dva pol in da bi ustavil konje. Sem mnenja, da nam malce primanjkujejo gospodarstveniki. Z vsem spoštovanjem do članov vlade, ampak veste, ko je gospodarska družba v krizi, takrat se stroški režejo po dolgem in počez. In po moji oceni bi morali narediti tokrat tudi oziroma bi morala tokrat to narediti tudi Vlada. Trdno sem prepričan, da je v tem segmentu, o katerem sem govoril, torej o izdatkih za blago in storitve težkih, nekaj manj kot milijardo evrov možno prihraniti najmanj 10%. Kar pomeni 100 milijonov, ne pa 2,63. Ampak z neko strategijo in z nekim ciljem. In v tem v zvezi smo v Slovenski ljudski stranki pripravili tudi amandma, žal ni se dalo narediti tako rigorozno, kot bi po moji oceni bilo potrebno, ampak vsaj delno. Zato se pravzaprav sprašujem, kaj je bil ključni cilj pri sestavljanju tega rebalansa, razen to, da smo upoštevali vse prej potrebne gospodarske ukrepe. Sam tega cilja nisem zaznal, kot eden od dokazov sta tudi recimo popolnoma različna pristopa pri pripravi proračuna za upravne enote in priprava proračuna za višja in okrožna sodišča. Upravne enote so kljub povečanju plač uspele prihraniti dodatnih, skoraj, 2 milijona evrov. Med tem, ko na okrožnih in višjih sodiščih se bo potrošilo dodatno k plačam še 3 milijone evrov.

23. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Torej, ni bilo enega, mag. Vizjak je govoril o prioritetah, ali pa o ciljih, kaj pravzaprav želimo s tem proračunom narediti. Jaz sem mnenja, da bi ta del javne porabe, o katere sem govoril v mojem razmišljanju, bilo potrebno drastično zmanjšati. Mislim, da je sedaj pravi čas, da se to naredi. Ocenjujem, da bi bilo 10% zadevo možno narediti, in za ta segment znižati ali zadolževanje ali ta sredstva nameniti za druge ukrepe v gospodarstvu, ki so seveda nujni. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gremo naprej, gospod Čepič.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Vesel sem, da se na nek način poenotili okoli tega, da je recesija in da prihajajo težki časi in da je treba na nek način zelo restriktivno govoriti o teh stvareh. Če se spomnimo samo par mesecev, pa ne toliko nazaj, ko smo še vedno govorili, da ni recesije, da ni potrebno, da so napačna zdravila ali kakorkoli. Sedaj smo na tem, da priznavamo težavnost in da priznavamo resnost položaja v katerem se na nek način pojavljajo tudi javne finance in sam proračun kot takšen.
Sam pozdravljam ta del proračuna, predvsem razvojnega dela, kjer so znotraj tega načrta investicij povečanja in pa tisti drug del socialno vzdržnega proračuna. Zavedamo se, da seveda sedaj v tej krizi bo pritisk na ta sredstva in na ta del proračuna izjemno velik in mislim, da je Vlada tukaj dosti dobro zastavila. Tudi če je predpostavka v tem trenutku 06, ki je bila seveda ob jesenski napovedi in bo kasneje nekoliko drugačna, ampak vemo, da je ta proračun nastajal v 100 dneh te vlade in da je bilo verjetno nemogoče vse stvari uskladiti, jih poskušati vstaviti v ta proračun, predvsem zaradi tega, da bi bil še boljši ali da bi upošteval dnevna spreminjanja nekaterih stvari, ki so se dejansko tudi dogajala in se bodo še dogajala. Nekateri ekonomisti ugotavljajo, da še nismo čisto na dnu tega in da bi se seveda krivulja uspela v drugo smer. Zato bo potrebno popravljati stvari. Pridružil bi se vsem tistim razpravljavcem, ki govorijo, da bi bilo potrebno znotraj tega zaradi krizne situacije Vladi dati nekoliko večja pooblastila zato, da bi lahko nekatere stvari popravljale, vključujoč tudi to, kar je mag. Žerjav govoril. Da bi seveda tista potrošnja, ki ni vezana na nek razvoj, ki govori o stvareh kjer se da prišparati na nek način, se tudi striktno, tudi če sedaj ni napisano notri, seveda, v samem izvajanju vsega tega, ker prej ko slej bomo prišli do situacije, ko bo treba potaviti račune, ko bo treba na novo prešteti denar in bo potrebno na novo razporediti. In takrat se bodo morale iskati zaloge ali rezerve ravno v teh segmentih in ne v nekih drugih.

24. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Bi pa seveda v tem razvojnem delu imel en razmislek okrog tega in podprl Toneta, ko je govoril ali bomo vse to kar smo v razvojnih programih sedaj dali kot investicijo v višini 1,4 milijarde tudi uresničili. Ker to je zdaj ključni problem ali pa ključna stvar ali bomo iz te recesije lahko prišli ven ali ne. Če tega ne bomo realizirali, seveda bomo globlje notri. Zato bo izjemno pomembno za naslednji proračun 2010, in kolikor vem se bo začel zelo hitro pripravljati, pravzaprav definirati kompletni program načrta razvojnih programov. Ta načrt je nastajal v popolnoma drugem obdobju, nastajal je v obdobju, kjer je bila gospodarska rast stabilna, je rasla in je imela nekatere druge elemente. Toliko bolj, ker se zdaj že pojavljajo glasovi iz lokalne skupnosti, kjer bo treba sofinancirati nekatere stvari, da to enostavno ne bo možno. Potrebno bo na novo definirati, redefinirati te stvari, na novo napraviti vso to stvar zaradi tega, da bi lahko dejansko podpirali vse tiste projekte, ki imajo neko realno zasnovo, da se tudi realizirajo, ker to je edini način, ki ga lahko mi znotraj Slovenije, vemo, da ta kriza ni samo to naša notranja, in o tem kar je Tone govoril je dejansko res, takrat leta 1991 v začetku tranzicije je to bil res en ozek krog in smo se lahko usmerili in zato danes mogoče tudi nekatere stvari lažje ali pa tudi težje občutimo. Govorimo o globalni krizi in vemo, da ko se bodo naši zunanje trgovinski partnerji pomembnejši, na nekatere smo 70% ali še več vezani, opomogli, potem bomo tudi mi. Ta drugi del 30% ali pa 40%, ki je pa naš je pa znotraj teh sredstev, sredstev lokalne skupnosti in evropskih sredstev, ki jih lahko usmerimo na nek način v razvoj in v te stvari. In zato bi ob vsem tem predlagal Vladi, da razmisli ali že za, če bo eventualno potreben, drugi rebalans ali pa že za načrt leta 2010 kako in na kakšen način prevetriti NRP-je, na kakšen način vključiti investicije, ki imajo realno osnovo in kako izključiti tiste, ki so odmaknjene ali pa jih še nismo začeli. Bilo je nekaj razprav, da bi nekatere investicije ali nekatere stvari že ustavljali, nič ne smemo ustaviti kar teče, nič ne smemo ustavljati kar ima realno osnovno, ampak tam kjer imamo napisano številko rezervacijo in za katero vemo ali pa sumimo, da ni realno, da se napravi, treba je dati možnost kakšnemu drugemu programu, kakšni drugi razvojni možnosti zato, da bi spodbudili ta zagon, ker edino to je možnost, da bi v drugi polovici leta dejansko že beležili mogoče kakšen minimalen dvig. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod Trofenik, prosim.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Se opravičujem, da sem preslišal. Lepo je poslušati in lepo se sliši dokaj uglašeni pogledi. Nekaj tednov nazaj še jih ni bilo in če je to napredek iskren je to že dosti v pogledih na situacijo. In je jasno, da rebalans in še en rebalans ali pa drugače povedano rebalansi po korakih, da drugega izhoda ni v danem času in da ne bi rad polemiziral, ampak se ne morem strinjati, da lahko rečemo, da je delen na nepravih podlagah, delan je na podlagah ob času pripravee

25. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Te ... je bil takrat neki, sedaj so se pa razmere spremenile, ampak sistem je tak kot ga imamo in brez, da bi menjali upravni sistem, se verjetno ne da hitreje prilagajati. Seveda nastal bo, če sem ministra prav poslušal, razume, da je manevrski prostor za drugi rebalans, najprej ali pa vzporedno, ne bom sam izbiral prioritet, se opravičujem, v povečanju deficita in v črtanju nekaterih pravic na strani odhodkov. Na strani prihodkov lahko pričakujemo samo navzdol, navzgor na strani prihodkov verjetno se z drugim ali pa še katerim, ne da nič napraviti. Seveda je pa res, da danes in takrat, ko bo to, sta dva različna časa in dva različna manevrska prostora. Danes bi bil manevrski prostor večji, ampak ne, ker drugega nimamo izpolnjeno. Takrat bo manevrski prostor za ukrepe zožen. V vsakem primeru so sredstva EU - jaz ne bom ponavljal tisto kar je že bilo tukaj povedano, od predhodnikov - tisti pomemben vir ali pa najbolj realen vir, če bi ga znali in uspeli porabiti, o katerem se splača razmišljati in o katerem, za katerega se splača potruditi. Ko smo odprli to debato pred tedni, še ni bilo spoznanja v celoti in razumevanja o tej problematiki. Jaz ne bom govoril o problemu, ker je že predsednik odbora to povedal, da je navsezadnje manj pomembno v kolikor je planiralo, čeprav se strinjam tudi s simboličnim planiranjem, ker to se prizna in pokaže, da so problemi na strani realizacije in jih ni možno pod preprogo, vendar pri EU sredstvih bosta nastala dva problema. V tem trenutku jaz ne vidim orodja, s katerim bi presejali realne programe in nerealne programe. Če bi to znali, bi bili umetniki ali pa zelo velik uspeh bi nam bil zagarantiran. Zame je to temeljni problem. Na žalost so v tem rebalansu ali v tem proračunu, ostaja cel kup, z vidika črpanja še nerealnih programov. To ne jemljite kot očitek, ampak za mene osebno je to dejstvo. Iskanje instrumenta kako to presejati, je pa drugo. Seveda napačno bi bilo usmerjati ali pa si postavili cilj, samo čim večje črpanje, ampak učinkovito črpanje, kakšni bodo rezultati projektov, ki bi jih radi sfinancirali s pomočjo teh evropskih sredstev. Tukaj je pa že večja zadrega, tukaj se pa že dogajajo, bom pozneje pri enem izmed amandmajev - da zdaj ne bi po nepotrebnem dolgovezil, poskušal to prikazati - tukaj se pa nam že godi slabo, relativno, tudi v razmišljanju tudi v teh pripravah.
Seveda še en problem je, čeprav to ni očitek, ampak sistem sprejemanja proračunov je tak in to ponavljam, jaz se opravičujem, tam ki smo že to ponavljali, da nimamo kompletnega pregleda nad javno blagajno ne pri proračunu ne pri rebalansu, pa čeprav bi bil potreben. Imamo odprtih še nekaj tem. Minister za promet recimo je objavil, da bo od dveh do treh tednih problem vinjet. Mislim, da od problema vinjet je marsikaj odvisno tudi na strani prihodkov iz Evropske unije, če je tako. Če pa ni tako, pa še mogoče boljše, ki je redu velikosti več kot 100 milijonov.

26. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Še o drugih problemih, ki nastanejo iz kompletne slike na javnem sektorju bi se dalo razpravljati pa tudi ob rebalansih, ker potem bi dobili kompletnejšo sliko tudi ne samo pogled, ampak pogled tudi o nevarnostih, ki se lahko zgodijo na tak ali drugačen način.
O sredstvih, po katerih še bo očitno diskusija, saj načelno je potrebno opozoriti, da pač v sistemu prikazovanja ni bilo možno ali ni bilo volje, jaz se v to ne bo spuščal, ker mi je bil pojasnjeno, tehnični problemi, ampak mislim, da bi le potrebno neki napor vložiti pri evidentiranju, da bi ločili eno perspektivo od druge in da ni na strani odhodkov bila večja preglednost porabe evropskih sredstev, ki je sedaj izredno zamegljena ali slaba ne glede na tabele v obrazložitvi, jaz govorim o proračunu. Sestavni del proračuna so tudi načrt razvojnih programov in če kje v načrtu razvojnih programov bi se dala predvidena, planiranih evropskih sredstvih bolj transparentno prikazati, da bi bila slika jasnejša in ta jasna slika je za koriščanje in oceno realnosti planiranja še kako potrebna. Toliko za enkrat. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Takoj vam bom dal besedo, gospod Černač. Jaz bi prosil predstavnike Ministrstva za finance, v kolikor je to seveda možno, da bi tekom te diskusije, ki jo bomo imeli, to bo verjetno cel dan trajalo, mogoče vendarle prišli z gradivom in tabelo, to bi nam pomagalo pri odločanju v zvezi z evropskimi sredstvi. Kot veste se evropska sredstva delijo po metodologiji na tako imenovane "commitments" pa "peyments". Običajno se v teh tabelah zaveze Evropske unije in pravice črpanja sredstev izkazujejo, potem pa ocena, koliko je pa dejansko potem plačil. To bi bilo zelo dobro, da bi dobili za dva, tri leta, da bi potem videli ta odnos med pravicami črpanja, ki jih ima potencialno Slovenija in pa dejanskimi plačili. Namreč, za vse države članice EU je znano, tiste ki so prejemnice teh sredstev, da je dejanskega črpanja po letih bistveno manj kot je zavez, vendar se te "komulerajo". Možno je, če me lahko poslušate, možno je, da imamo to veliko srečo, da se ravno v letu 2009 so se ti "commitmensi" srečali s plačili, to je povsem možno, ker se to prenaša v naslednja leta in se potem lahko ta sredstva tudi črpajo. To bi bil možen metodološki odgovor na to, zakaj je v tem letu neke vrste, ne bom rekel, eksplozija, ampak vrh črpanja teh sredstev z vidika plačil. Dajte razmisliti, ni mi potrebno sedaj odgovarjati, ampak mogoče bi nam pomagalo, ker bo zelo veliko članov odbora pa verjamem, da tudi poslancev ob diskusiji v Državnem zboru imelo vprašanje in je že sedaj imelo na odborih, o vprašanju v zvezi s črpanjem evropskih sredstev. Vendar, sami presodite, ali menite, da je to smiselno ali ne. Verjetno pa je neka metodologija zadaj, če je tudi prejšnja Vlada računala tako visoko črpanje sredstev ravno v tem letu je čisto možno, da se to dvoje oziroma to troje sreča v letu 2009 in to bi bila dobra novica in sreča za leto 2009, ob vseh slabih novicah. Takoj bom dal. Želel je minister nekaj povedati.

DR. FRANC KRIŽANIČ: To bomo seveda pripravili, tako da boste imeli med razpravo v parlamentu pred seboj.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod Černač, se opravičujem.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še enkrat.
V Slovenski demokratski stranki zadnjih pet mesecev opozarjamo, da Slovenija pri ohlajanju gospodarske rasti ne bo nobena izjema in če se boste spomnili smo zadnjih pet mesecev vlagali v tej smeri tudi ustrezne pobude tudi zakone predvsem v smislu spustitve kreditnega krča, smo vsi skupaj ugotovili

27. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) da je temeljni problem v Sloveniji trenutno slaba likvidnost in ukrepe, ki bi ta kreditni krč sprostili bi bili tisti, ki bi omogočili postopno realizacijo razmer. Ves ta čas govorimo, da je Slovenija v to obdobje prišla iz ene dokaj ugodne pozicije, s pozicije izjemne gospodarske rasti, ki se je začela v zadnjem četrtletju preteklega leta zmanjševati oziroma je zašla tudi v negativne številke, vendar še vedno iz take pozicije, ki bi ji v pravočasnem sprejemu ustreznih sprejemu ustreznih ukrepov lahko omogočilo, da v letu 2009 ne bi bila soočena z recesijo. V tem obdobju smo tudi povedali, da abstinenca oziroma stopicljanje na mestu prelaganja teh odločitev, minimiziranje pobud, ki smo jih posredovali in nesprejemanje lastnih pobud v tej smeri nas bo pripeljalo do tega, da bomo v to recesijo tudi sami zašli, to smo povedali, pojdite si prebrati magnetograme in kot take jih citirajte, neizkrivljene, če jih že povzemate.
Sedaj smo na tej točki, kot se kaže, da ne bomo nobena izjema in da bomo kljub temu, da smo imeli ugodno pozicijo v nasprotju z nekaterimi državami Evropske unije, ki so v recesijo že v zadnji polovici prejšnjega leta zašle, da bomo tudi mi deležni teh negativnih rasti. Zaradi tega smo seveda računali, da bo vsaj rebalans eden delen odgovor oziroma odgovor na to, kako in na kakšen način se s problemi realno soočiti. Kaj smo dobili na mizo? Na mizo smo dobili, res da enormen primanjkljaj, ki presega maastrichtske kriterije, milijardo 200 milijonov evrov, kar pa niti ne bi bil problem. Vemo, države okoli nas imajo celo večje primanjkljaje pa to ni tak problem, v kolikor je ta primanjkljaj usmerjen ciljno oziroma kolikor skozi ta primanjkljaj zasledujemo tisto, kar nas sedaj v tem trenutku skrbi in to je dodatno ogrevanje. Vendar, če pogledamo to strukturo vidimo, da temu ni tako, da je velika večina tega primanjkljaja porabljena za ukrepe, ki ne bodo pripomogli k hitrejši gospodarski rasti. Ko govorimo o posameznih elementih, ki se povečujejo oziroma zmanjšujejo je slika po mojem nepopolna, potrebno je pogledati konkretne zadeve v tem rebalansu in konkretne številke. Jaz bi prosil, če že do sedaj nismo dobili odgovorov na konkretna vprašanja, da jih vsaj danes dobimo.
Danes je že bilo omenjeno razen pri Uradu predsednika Vlade, Državnem zboru in Državnem svetu so sredstva za plače vsem porabnikom povečujejo, nekaterim izjemno, enormno. Človek se ne more znebiti občutka, da tistim, ki so prijatelji tistih, ki so sedaj na oblasti malo več kot vsem ostalim, kar je zelo smešno oziroma čudno. Na drugi strani povečujemo plače tudi tam, kjer ni nobene potrebe, kjer bi bilo potrebno z racionalizacijo omogočiti učinkovitejše delo, kjer bo povečevanje samo pomenilo še več zmede in manjši efekt. Taka je ta struktura tega rebalansa in mislim, da kaže eno zelo čudno sliko vsem tistim, od katerih terjamo racionalno obnašanje in racionalni pristop.

28. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Druga zadeva, ki zadeva rebalans je nerealno načrtovanje na posameznih odhodkovnih področjih. 230 milijonov se predvideva odhodkov na področju nadomestila za zmanjšane plače, zakon, ki smo ga sprejeli v preteklem letu in glede katerega se z njim ni strinjal nihče, ne sindikati, ne gospodarstvo, nihče. Zadnjič smo slišali, da je trenutno nekje izkoriščenih oziroma bo izkoriščenih v teh 6-ih mesecih 15 milijonov evrov. Glede na to, da gre trenutno za okrog 40.000 zaposlenih, ob najslabšem scenariju jih bo 100.000, pa jih ne bo, to pomeni 36 milijonov evrov ne 230 milijonov evrov. Kam bo šla ta razlika oziroma zakaj se tukaj to razliko pušča teh 200 milijonov, ventil, čemu bo ta odhod, ki je napihnjen in ki ga ne bo? Ali je namenjen samo temu, da se govori: "glejte, ta Vlada pomaga gospodarstvu 230 milijonov bo dala za to, da bi ljudje ostali zaposleni." Naslednja fiktivna postavka, ki jo je treba pojasniti je 50 milijonov vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, nekje v obrazložitvi je napisano v oklepaju sklep Računskega sodišča ali zahteva Računskega sodišča. Jaz ne poznam nobene zahteve Računskega sodišča v tej smeri. V kolikor gre za znano zgodbo sprejemanja zaključnega računa proračuna za leto 2007, potem si preberite kaj je v tem sklepu Računskega sodišča zapisano. Noben popravek ni zahteven, predvsem pa ne v letu 2009 za leto 2007. Zdaj ne vem zakaj so sploh ta sredstva namenjena in bi bilo treba pojasniti za kaj se planirajo.
Zanimivo pri teh sredstvih iz evropskega proračuna je to, da se na eni strani ob 13 milijonov zmanjšanja predvideva 52 milijonov več plačil v evropsko blagajno. Tudi to po moje terja ustrezno pojasnilo, še posebej, če pogledamo kako se posamezni projekti, ki so in ne samo, da so infrastrukturno pomembni, pomembni so tudi z vidika zagotavljanja neke splošne infrastrukture okoljem, ki jo nimajo, kako se sredstva na teh projektih radikalno zmanjšujejo. Recimo odvodnja in čiščenje odpadnih voda in celovita oskrba s pitno vodo občina Tržič, za 3 milijone 381 tisoč evrov se sredstva zmanjšujejo. Vodooskrba Bele krajine črtajo se v celoti, vse kar je bilo predvideno v letošnjem letu se črta z rebalansom. Izgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki iz 5 milijonov na 755 tisoč evrov. Center za ravnanje z odpadki Dolenjske komplet se sredstva črtajo, ki so bila predvidena. Celovito varovanje podtalnice ptujskega okolja kompletno črtanje. Zdaj ali več ni potrebno, da se ti projekti izvajajo ali so bili izvedeni ali niso bili realni. En kup vprašanj se tukaj pojavlja. Na splošno pa, nisem prebral vsega, ker bi potem bili do jutri tukaj. Na splošno je pa tendenca, da se na tistih projektih, ki so nekako bili začeti in ki so v izvedbi in ki se izvajajo, sredstva na celoti zmanjšujejo tudi na področju obnovljivih

29. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) virov energije, varstva okolja, tam, kjer je naša tržna niša in kjer bi morali stvari povečati, ne zmanjševati, se sredstva radikalno zmanjšujejo. To ni dobra usmeritev, zaradi tega, ker povečevanje na nekih drugih področjih, ki nimajo multiplikativnega učinka ni dobro, kljub temu, da temu rečemo, da gre za investicijska vlaganja. Recimo na prometu se govori, da se povečujejo sredstva, ampak če pogledamo zbir in če pogledamo vsebino, strukturo, ugotovimo, kaj - da se na področju urejanja in nadzoru na področju prometa povečujejo sredstva, temu bi jaz rekel birokracija za pet milijonov evrov iz 15-ih in da se na cestnem prometu in infrastrukturi s 70-ih milijonov zmanjšujejo na 43 za 23 milijonov evrov. To je nekaj neobičajnega, sploh ne v teh razmerah zdaj. In ob tej priliki še beseda glede zapleta s komisijo glede vinjet in vlaganj v avtocestno infrastrukturo. Gre za stvar sposobnosti in operativnosti ministra, da bo to zadevo znal na pravilen način razložiti, kajti v tem primeru ni šlo za nič drugega, kot za to, da je Evropska komisija zahtevala odgovor na vprašanje ali je ta sistem sedaj kaj manj vzdržen kot tisti, ki je bil prej, oba pa vemo, da sta bila nevzdržna stališča financiranja gradnje avtocest. Da se je pa nalilo več sredstev v obdobju vinjet, kot prej, pa tudi vemo vsi. In ko bomo obravnavali poročilo Darsa, bomo to lahko tudi črno na belem zapisano videli. Se pravi, da gre za operativno sposobnost ministrstva, da to zadevo na ustrezen način razloži in postopke zaključi, izpelje v smer ureditve, ne pa za neka vprašanja, ki bi zahtevala neke druge odgovore. Tako, da menim, da bi ta rebalans moral dejansko pokazati to ambicijo v teh časih, v katerih smo, tudi dati jasen signal gospodarstvu, prebivalstvu, da država pri teh ukrepih misli resno, da na en način zmanjšuje birokracijo oziroma stroške za birokracijo, za plače, za materialno porabo, da dejansko to počne z namenom večanja sredstev na področjih, ki multiplikativno nekaj pomeni, se pravi investicijah in vseh ostalih področjih povezanih s tem, ne pa obratno. Kajti zdaj je veliko govora o tem, kako se to počne, dejstva pa so drugačna. Jaz bi vseeno prosil konkretne odgovore, kaj zdaj s temi 130-imi milijoni, kaj s temi 50-imi milijoni, vračilo vlaganj, ker od teh odgovorov je odvisna potem moja nadaljnja diskusija oziroma odločanje pri posameznih amandmajih. Hvala lepa zaenkrat.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala, gospod Černač. Odgovore boste predlagam na koncu dali, ko bo diskusija končana. Sedaj je na vrsti gospod Barovič, ki že nestrpno čaka. Prosim, Bogdan.

BOGDAN BAROVIČ: Hvala. Nič nisem nestrpen. Jaz sem ničkoliko teh odborov dal skozi. Eden se je začel danes ob 9. uri, pa se je končal drugi dan zjutraj ob 9. Upam, da ta ne bo tak.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ne bi bil presenečen.

BOGDAN BAROVIČ: Zato bom pa jaz bolj kratek. Nekaj se moramo zavedati vsi tukaj, en rek slovenski ali pa rek, ki velja, če je vojna, je vojna za vse. Tukaj potrjujem besede gospoda Žerjava.
Če smo v recesiji in če so potrebni ukrepi, so potrebni ukrepi, ki prizadenejo in hkrati dajejo priložnost vsem enako. Tukaj zdaj se spuščati o tem, kar je gospod Žerjav povedal, to je samo resnica in o tem sploh nima smisla govoriti. Državni zbor, predsednik Vlade se žrtvujeta, ostale baš briga. To je napaka, pika. In o tem se pogovarjati sploh nima smisla. Zdi se mi pa prav, da bi mogoče le zvedeli od predstavnika, spoštovanega gospoda iz UMAR-ja - ne dolgo tega, smo na enem odboru sedeli in smo slišali, da je bila predvidena gospodarska rast septembra takšna, decembra 2008 - 0,6%, to naj bi bila realistična oziroma pesimistična, zdaj slišimo, da takšna ne bo. Jaz mislim, da bi mogoče, jaz sem prepričan, da gospod ve približno, kakšna naj bi bila čez 14 dni ta napoved, približno. Vem, da ne morete reči minus 1,6(?). Lahko pa rečete, minus 1,5, približno. To je dobro za našo odločitev naprej. To je dobro vedeti.

30. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Drugo, kar je izjavil gospod minister. Saj je prav, mi bomo lepo Evropi povedali, da bo naš primanjkljaj večji od 3%, ampak se mi ne zdi nič čudno, ker jaz se spomnim v zlatih časih gospodarske rasti, kako so se nekatere vodilne države Evropske unije mirno pogovarjale z 3.8, se mi zdi, primanjkljaja, ampak ni jim nič hudega in nič slabega, ne vem, zakaj ne bi Slovenija mogla in povedala realnost.
Tretja stvar, ki bi jo rad poudaril v imenu Slovenske nacionalne stranke, ki je opozicijska bila in bo, in je vedno kritična, da tokrat moramo stopiti skupaj, ampak kot dobro Slovenk in Slovencev, ne se sedaj za tri leta nazaj pa naprej, kdo, kaj in kako. Torej, komunikacije so zgodba za sebe, ki jo je začela ena oblast, prejšnja, sedaj smo pač tukaj in dobro, razjasnili bomo, ampak kar je bilo sprejeto je potrebno poravnati ali pa dati stran. Predvsem bi rad tudi povedal, da načrt razvojnih programov pustimo. Jaz vzamem res tudi to krizo kot priložnost. Dajmo čim več upanja in čim več možnosti. Realnost, poglejte, nobena stvar danes v tem rebalansu proračuna ni realnost. Govoriti o tem, kaj je prav in kaj ni prav v 100-ih dneh, tukaj bom jaz zagovarjal to Vlado. Veste v 100 dneh narediti rebalans Državnega proračuna pri vseh teh postavkah je čudež, če bi bil idealen. Vsi vemo, da bo še eden rebalans, bo in ta rebalans bo izboljšal tisto, kar danes poudarjamo, da bi bilo potrebno pregledati. Tako da bi rad slišal samo eno realno oceno o predvideni gospodarski rasti. Rad bi, da se upošteva tisto, kar je gospod Žerjav poudaril pa tudi vsi ostali, poudarjam še enkrat, če je vojna, je vojna za vse, enakost.
Še eno stvar. Bom tudi tukaj podprl predsednika Vlade, ki je nič kolikokrat povedal in ima prav, sploh za Slovenijo, ki je majhna a je velika država z veliko priložnostmi. Ta recesija je tudi priložnost. Mi smo fleksibilni, smo majhni in se lahko hitro rešimo. Rešili pa se bomo, če bomo stali skupaj in poudarili, kaj res ni prav, poskušali tisto rešiti in stali pri odločitvi o rebalansu teh in v naslednjih, pri iskanju pomoči delavkam in delavcem in ljudem, to je bistvo, skupaj. Če bomo na dveh različnih bregovih, potem, mi govorimo samo o recesiji, kaj šele, ko pride kriza, potem nam lahko teoretiki povedo čim več. Torej, kakšna je predvidena gospodarska rast, kaj to pomeni za nas in kdaj bo približno drugi rebalans in v katere vsebine naj bi ta posegal, so pa moja vprašanja. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Še kakšen od člana Odbora želi diskutirati. Vili Rezman se je najprej javil, potem pa Renata in potem na koncu še vi.

VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bom zelo kratek. Opazno je, da vsi mislimo v dimenzijah pričakovanja drugega rebalansa in ta prvi je rebalans, s katerim se danes ukvarjamo je pravzaprav, tako ga jaz razumem, ../Nerazumljivo./.. v to, kar se bo zgodilo v naslednjih mesecih, ko bomo sočasno rebalansirali in pripravljali proračun za naslednje leto. Jaz upam, da takrat maastrichtskih kriteriji ne bodo več funkcionirali kot uroki. Moram povedati, da sem bil presenečen, ko smo pred časom predlagali, da smo tukaj malo bolj dinamičnega razmišljanja ali pa so bile z vladne strani, bi rekel, ocene zelo rigidne, tako da je to sedaj edino čemu še sledimo, ne oziramo se kaj se bo v gospodarstvu ali na področju sociale, zaposlovanja, itd., zgodilo. Jaz mislim, da je to dobro, tako se mi sedaj vsaj zdi, da je pričela tudi Vlada razmišljati o tem, da se ne bo mogla držati tega kot da je to neka nespremenljiva kategorija.
Drugo. Kar bo, upam da prišlo kmalu v naš razmislek so operativni programi, za katere Vlada še vedno tako rekoč govori, da je to neka nesprejemljivega tako, da se ne more nič zgoditi pa se mora, ker drugače pač ne bomo šli iz te krize, če ne bomo tukaj nekaj naredili. Čeprav je sedaj v uvodu že dala vedeti v tekstualnem delu, da se bo tudi na tem področju strukturnih in kohezijskih skladov moralo kaj spremeniti.
Tretja reč je, da bomo morali verjetno res temeljite pogledati današnje načrte razvojnih programov in nekaterim, ki so imeli prej višjo prioriteto dati drugačno vlogo, nekateri, ki jih pa sedaj nimamo

31. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) dovolj visoko postavljeni pa dati novo težo.
Zato se bo, tako menim in v naši Poslanski skupini DeSUS smo to predsedniku Vlade že predlagali, Vladi kot celoti bomo pa tudi. Spremeniti tudi normativni plan dela Vlade. Nekatere stvari so bile sedaj pripeljane, dasi ravno tega v normativnem planu ni bilo ali pa ni bilo v koalicijskem sporazumu, nekatere iz sporazuma pa so bile že opuščene oziroma ne igrajo niti več ustrezne teže. Samo mimogrede, k temu pa ker je bilo prej iz opozicijskih vrst rečeno, da bomo morali poseči v kakšne bonitete, ki smo jih z zakoni v lanskem letu zagotovili za posamične socialne sloje pa v istem trenutku predlagati zakon, ki ga bom jaz sicer najbrž podprl, ki pa terja šestdeset milijonov je pa nekonsistentno.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, najlepša hvala. Gremo naprej, gospa Renata Brunskole, prosim.

RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, gospod minister, gospa državna sekretarka in ostali, kolegice in kolegi.
Pridružila se bi razpravi kolegov poslancev vendar menim, da moramo dano situacijo in razmere v katerih se nahajamo sprejeti takšne kot so in se poskušati čim bolj uspešno spopasti z razmerami in pa z krizo. Menim, da je delovanje Vlade in pristojnih ministrstev v tej smeri, da temu bo tako in temu je tako. V eni od razprav je bilo konkretno tudi omenjeno, da se nekateri veliki in za posamezne regije pomembni projekti, predvsem na področju okolja in prostora izločeni. Naj pa povem, da sama prihajam tudi z nekaterih območij, ki so bila tukaj navedena in tudi nekaj področij, kot je bila omenjena Gorenjska, tudi Bela Krajina, Dolenjska. Naj povem, da je Odbor za okolje in prostor mogoče za tiste, ki tega niste vedeli vključil oziroma tudi vložil amandma vezano na določene projekte. Tako je med drugim tudi CEROS, torej Center za ravnanje z odpadki Zasavja, potem Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, CEROS druga faza. Tudi na Gorenjskem kot je bilo omenjeno, vezano na vodo in pa tudi projekt belokranjskega vodovoda, da vse te zadeve so ob morebitnem izpadu rebalansa oziroma tehničnih napakah v tem, če so morebiti bile, ta zadeva tudi popravljena oziroma korigirana.
Sem pa vesela temu, da je razprava tudi v tej smeri predvsem zato, ker namreč danes je bilo tukaj tudi v tabelah katere smo lahko tudi sami konkretno in dovolj jasno preštudirali, posebej v tabeli kjer je ravno opredeljeno o črpanju evropskih sredstev nam je v interesu da dejansko te zadeve pokrenemo še v večji meri kot so morebiti prej bile. In zatorej

32. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) tudi sama podpiram te predloge, da se evropska sredstva in ti navedeni veliki projekti iz vseh koncev Slovenije v čim večji meri pokrenejo, črpajo. Na drugi strani pa tudi, da kot je bilo danes omenjeno o toliko in toliko tisoč ljudi, ki so že danes brez dela, da se s tem, ko ti projekti na področju infrastrukture v lokalnih skupnostih živijo naprej, bodo na ta način imeli tudi naši ljudje z vseh koncev Slovenije tudi delo in tudi da bomo, kot je bilo danes rečeno, da bomo vsi skupaj preživeli to težko obdobje.
Menim pa da smo na pravi poti zatorej tudi v zvezi z rebalansom proračuna in v zvezi z delovanjem Vlade, verjetno je v temu času še precej, precej težko in preuranjeno kakor koli reči, da je kdo neuspešen. Namreč čas oziroma vsaj leto, dve ali tri bodo šele lahko, verjetno šele v tretjem letu se bo lahko videlo dejansko stanje in realizacija delovanja te Vlade.
Zatorej sama bom podprla v okviru predlaganega ta rebalans. Zagotovo pa nobeno presenečenje ne bo, če bo prišel za nami potem še kakšen rebalans državnega proračuna, tisti ki delujemo na območju lokalnih skupnosti namreč vemo, da ravno zaradi črpanja prijave na razpise ali državne ali vezano na črpanje evropskih oziroma ostalih sredstev dostikrat moramo po pospešenem postopku sprejemati rebalanse proračunov. Zatorej mislim da nič slabega, tudi če bo potrebno še kakšen rebalans sprejeti. Če bo zato boljše državljankam in državljanom Republike Slovenije mislim da je to naša osnovna naloga, da temu ne bo nič narobe. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Če ni več nobenih diskusij in obrazložitev stališč v zvezi z razpravo bi sedaj prešli na odgovore in predstavnikov Ministrstva za finance in potem bi prosil še predstavnika UMAR-ja, če bi lahko pokomentiral nekatera vprašanja, morda tudi odgovoril. Torej minister, prosim.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa.
Torej, če grem na konkretna vprašanja, gospod Žerjav je vprašal v zvezi s postavko 40 - 21, to so materialni stroški državnih organov. Gre za povečanje izdatkov za opremo policije in vojske v zvezi z njihovimi dolgoročnimi razvojnimi programi, ki smo jih tudi zaradi, zlasti pri vojski nekoliko skrčili. Razburjenje je bilo veliko vendar so na koncu pristali. Je pa dejstvo, da v kolikor bodo nekateri projekti stekli po načrtu bo potrebno, bodisi z rezerv, bodisi iz rebalansa, dodatno plačevati. Gre zlasti za Patrio, če bo pripoznan ta projekt potem bo strošek večji, celo rast bo večja kot je tukaj prikazana bomo pa imeli opremljen motoriziran bataljon.
Potem naprej pri plačah. To je izvajanje Virantove reforme, od tod ta rast. Sindikati so pristali da se premakne deloma v 2010 mi pa smo seveda pristali in bi tudi brez tega, seveda bomo šli v popravke tam kjer so posamezne poklice pustili zapostavljene. Neke popravke pri najslabše plačanih smo tudi izvedli, hkrati z zamikom te reforme. To je bil dolgoročen projekt, ki je predolgo trajal zato je skok zdaj tako velik. Zelo dolgo so jo računali. Gre pa za projekt, ki je pa nadstrankarski ali pa nad nekimi koalicijami, mislim da je to potrebno vendarle, če se nekaj pelje, da se to spelje do konca.

33. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Potem gre pa za projekt, ki je nadstranskarski, ali pa nad nekimi koalicijo. Mislim, da je to vendarle, da če se nekaj pelje, da se to spelje do konca.
Potem pri investicijah je problem gradbenih dovoljenj. Mi smo dobili razmerje, kjer je zelo malo projektov .../Nerazumljivo./... gradbenih dovoljenj. Tako na cestnem področju, kot na področju obladovanja prostora. Tam, kjer je projekt tam, da konkurera za evropska sredstva in bo speljan dovolj daleč, da bo Ministrstvo za okolje in prostor ocenilo, da je upravičen, da se začne, se bo lahko tudi sredi leta začel s prerazporejanjem sredstev. To so te, ki jih je gospod Černač naštel. Gotovo, da so to pomembna sredstva. Potem pri gradbenih dovoljenjih moram reči, da razmišljamo celo, da bi nekatere, konkretno železnico z nekim izrednim zakonom, vas bomo prosili za podporo, položili v prostor. Se pravi drugi tir. Bistvena poenostavitev drugega tira pa modernizacije tega železniškega križa, da bi lahko črpali evropska sredstva.
Potem je gospod Žerjav postavil zelo zanimivo vprašanje razvojnega probrata, ki je zdaj v teku. S tem rebalansom začne intenzivno teči. Nekatere institucije pa je vzpostavila že prejšnja Vlada. Zlasti .../Nerazumljivo./... kapital se bo zdaj samo napolnil. Je bil že vzpostavljen pod prejšnjo vlado in Slovenska izvozna banka je bila preoblikovana v Slovensko izvozno in razvojno banko, se bo zdaj dokapitalizirala, da bo lahko izvajala tudi to. Tu je zdaj vprašanje razvojno .../Nerazumljivo./... Vam moram reči, da če gledamo Sapiravo poročilo, ki se šteje kot neko tako izhodišče ali pa kamen tega vprašanja. On predlaga zmanjšanje sredstev za kmetijstvo. Tako, da se morate zavedati. Mi rečemo, dobro, smo zavezani tudi tem sodobnim načinom evropskim vzdrževanja podeželja, pomoči kmetov in tako naprej. Ne krčimo tega zato, da bi dali več za razvoj. Zdaj vaš tisti predlog, sicer vi mislite kje drugje, ampak na koncu bi prišlo od tu. Zlasti na evropski ravni, kjer se večkrat proračuna porabi tudi za ta del pa ga mi tudi uspešno črpamo. Tako, da to so vprašanja, ki niso zelo preprosta. Najlažeje se iz rasti, zdaj se iz deficita izravnava. S časoma bo pa treba, če bo že treba varčevati, bo treba pač varčevati na način, da ne bi razvojnih potencialov zmanjševali. Zdaj, če gledamo samo vprašanje prihrankov. Jaz mislim, da je to kar odpoved enega razreda pri nas. Pri plačah je bolj znak solidarnosti z ljudmi, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot pa, da bi zdaj tu ustvarili neke presežke, ki bi jih lahko plasirali. Te presežke so ustvarili zaposleni v javnem sektorju s tem, da so pristopili k socialnemu partnerstvu in dovolili premik tretjega in četrtega povečanja oziroma prilagoditve plač .../Nerazumljivo./... prvi reformi v letu 2010. Zadnjega je bilo .../Nerazumljivo./... v bistvu kako hitro se bo kriza končala. Neki indikatorji kažejo, da se v Ameriki že obrača.
Potem je problem vinjet. Je dejansko problem o katerem gospod Žerjav ve vse. Jaz malo manj. Vsi ostali pa nekoliko manj in ta problem vinjet je pač in jaz sem bil v delegaciji pri gospodu Barrossu in on je direktno rekel, da gre za prelivanje stroškov gradnje avtocestnega križa iz domačega prometa na tranzit, zlasti na turistični promet, da mi nismo prvi, da so to Švicarji začeli in da je bil to glavni motiv uvedbe vinjet. Da mi plačamo manj, da tisti ki se peljejo samo enkrat čez pa precej več. In zato je komisija tudi kot kazen zadržala plačila za že končane avtocestne odseke, ki jih vzdržuje

34. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) že za pomemeben evropski projekt. Mi moramo to rešiti. Rešiti se da na različne načine, tako da verjetno je izhod v elektronskem cestninjenju, ki se sedaj pospešeno pripravlja. Kakšne bodo pa spremembe vmes, da bo to še finančno znosno, bo pa predlagalo Ministrstvo za promet v naslednjih tednih. Tako, da to mislim, da bi bilo .../Nerazumljivo./...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Bi prosil še predstavnika Urada za makroekonomske analize in razvoj za katero pojasnilo. Prosim.

GOSPOD _____: Hvala lepa. V bistvu bi želel komentirati dve vprašanji, ki sta se neposredno name nanašali. Prvo vprašanje je bilo vprašanje gospoda Vizjaka glede pravočasnosti naših opozoril oziroma našega stališča glede trenutnih ekonomskih gibanj. Jaz bi ob tem pojasnil, da mi na uradu podobno kot ostale institucije tako v Sloveniji, kot v tujini, ki se ukvarjajo z napovedovanjem, zato, da pripravimo kompletno, celovito analizo, gospodarskih .../Nerazumljivo./... potrebujemo podatke, ki jih v vsaki državi objavlja statistični urad. Pri nas je to SURS, ki vsako četrtletje objavi podatke o tem kaj se je dogajalo v prejšnjem četrtletju in na podlagi tega lahko mi naredimo celovito analizo. Torej samo štirikrat na leto. Da podamo v vmesnem času informacijo kaj se dogaja v gospodarstvu, objavljamo to mesečno publikacijo Ekonomsko ogledalo, kjer skušamo vsak mesec povedati in potem tudi javnosti predstaviti kje smo v tem trenutku, ali so napovedi, ki smo jih izdelali za določeno leto še realistične, ali je prišlo mogoče do kakšnih pomembnejših odstopanj.
Potem naredili smo še korak dalje. Od septebra leta 2007 v bistvu objavljamo tedensko informacijo o konjukturnih gibanjih, s katero prav tako seznanimo neformalno člane Vlade in pa na razpolgo je tudi na naši spletni strani. Tako, da mislim, da kar se tega našega dela tiče, smo v preteklosti večkrat jasno opozorili kakšne so trenutne makroenomoske razmere v naših najpomembnejših partnericah, kaj to pomeni za slovensko ekonomijo in kaj to pomeni potem tudi v kontekstu naših napovedi oziroma pričakovanj za naprej. Toliko glede tega.
Glede drugega vprašanja gospoda Baroviča. Mi na uradu oziroma jaz osebno sem glede priprave in predstavitve napovedi, me zavezuje uredba o ustanovitvi in nalogah Urada za makroekonomske analize in razvoj. Ta uredba odloča, da vsakokrat ko pripravimo novo napoved, to je kot sem povedal, spomladi in pa jeseni, da so napovedi, najprej seznanimo Vlado, potem pa tudi vso ostalo strokovno in tudi laično javnost. Takoda, bi vas jaz prosil tukaj za razumevanje, da ta številka, brez da bi kršil te temeljne določbe, ki sem jih podpisal ob prevzemu svoje funkcije, ne morem razkriti torej natančnih številk. Lahko pa v tem trenutku še enkrat ponovim oziroma povem kaj se je zgodilo v zadnjih mesecih, kaj kažejo zadnji aktualni podatki za Slovenijo.
Ti kažejo, da je bil na medletni ravni padec industrijske proizvodnje ob koncu lanskega leta približno 10%, da se v začetku letošnjega leta, v januarju, da so se močno znižali mednarodni blagovni tokovi. Izvoz in uvoz sta padla nekje med 25 in 30%. Torej sta se skrčila skoraj za eno tretjino. Zadnje napovedi mednarodnega okolja, ki jih je izdelala evropska centralna banka pa kažejo, da bo pade gospodarske rasti v evrskem območju in tudi pri naših najpomembnejših gospodarskih partnericah v letošnjem letu približno 3%.

35. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Slabe gospodarske razmere pa bi se naj po njihovih pričakovanjih nadaljevale tudi v letu 2010, ko pričakujejo, da bi bila gospodarska rast lahko med minus 0,7% in plus 0,7%, kar dejansko pomeni stagnacijo gospodarske rasti. Zaradi tega lahko povem, da bo to močno vplivalo tudi na gospodarske razmere v Sloveniji in mislim, da je za potrebe vašega odločanja koristna že ta informacija, da povem, da bo gospodarska rast v Sloveniji v letošnjem letu po naših trenutnih predvidevanjih negativna.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Običajno se je dogajalo, da je bila gospodarska rast v Sloveniji približno za 2% točki, pa še nekaj večja kot na območju Evropske unije in zdaj, ko bomo šli dol, upam, da bo podobno, da bo toliko manj padec v Sloveniji. Dobro, nekateri odkimavate.
Zdaj je gospod Černač na vrsti. Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Jaz ne želim biti tečen, ampak jaz nisem dobil odgovora na moja vprašanja in bi vas prosil, če mi odgovorite, ker bom danes vztrajal dokler jih ne dobim. Postavil sem dve bistveni vprašanji na katera želim odgovor, na katerih temeljita dve postavki, ki sta popolnoma nerealno zapisana v predlogu rebalansa proračuna. Prvo vprašanje se je nanašalo na 230 milijonov iz naslova zakona, ki je bil sprejet v lanskem letu in na katerem ste utemeljevali en del te paradigme reševanja, ki se je izkazal za popolnoma mimo. Zadnjič smo na Komisiji za nadzor javnih financ dobili odgovor, da cirka 15 milijonov evrov je trenutno vrednost tistega za kar so podjetja priglasila na osnovi tega zakona zahtevkov. Če je zdaj 40.000 zaposlenih v to shemo vključenih, potem ni nobene realne predpostavke, da v letošnjem letu bi lahko izkoristili več kot maksimalno 30 do 40 milijonov evrov. Se pravi, tukaj je 200 milijonov evrov fiktivnega odhodka, ki ga ne bo. Konkretno vprašanje je bilo že zadnjič, koliko se računa v letošnjem letu glede na napovedi, ki morajo biti. To je prava zadeva.
In druga. 50 milijona evrov vračila vlaganj iz naslova telekomunikacij, bi prosil odgovor na kateri zakonski določbi ta odhodek stoji v rebalansu državnega proračuna. Te utemeljitve ni. Ker bom potem prebral jaz utemeljitev zakaj je ni, ampak bi želel najprej odgovor.
Glede amandmajev Odbora za okolje in prostor, trije so bili, kot sem zdaj pogleda, sprejeti in nobeden se ne nanaša na tisto o čemer sem jaz govoril. Nobeden se ne nanaša na zmanjšanje sredstev na posameznih infrastrukturnih

36. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) projektih na področju vodooskrbe odpadkov in ostalih infrastrukturnih projektov, nobeden. Tako, da ta zmanjšanja, ki sem jih prej prebral na okoljih, ki so infrastrukturno podhranjena stojijo. Prosil bi za te odgovore.
Še glede plač. Glede plač smo govorili o dveh zadevah. Seveda, ta plačna nesorazmerja odhodek je zmanjšan zaradi tega, ker so sindikati pristali na to zmanjšanje, da se to zmanjšanje, kot ste povedali, odmakne v naslednja leta in to je tudi v rebalansu jasno zapisano, vendar se pa na drugem segmentu plače povsod povečujejo, razen pri teh uporabnikih. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Mislim, če veste takoj vse odgovore je to krasno in lepo, če ne sem vam hotel pomagati, ampak v redu, če veste pa prosim.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Torej, jaz se opravičujem. Pri vračilu sredstev tistim, ki so investirali ali delali pri gradnji telekomunikacijska omrežja na slovenskem je mnenje Računskega sodišča, ki ga mi upoštevamo kot inštanco, da je to vračilo dolg Republike Slovenije, da mora biti vodeno skozi proračun in da mora biti potem tistih 10% deleže Telekoma prenešen tudi kot državni, preide v državno last in tisto bomo prodali takrat, ko bodo cene delnic zrasle in takrat bo to povrnjeno in bo to dohodek proračuna. Tako, da zdaj delamo v dobro in kasneje bomo dobili to povrnjeno.
Kar se tiče Zakona o subvencioniranju delovnega časa je zdaj začel delovati, deluje na način, da zaposleni v bistvu vzdržujejo podjetja v kapaciteti, s tem, da si sami znižajo plače in dobijo tu pomoč države. Ta pomoč se bo nadaljevala, verjetno v kolikor bo kriza trajala bomo podaljšali še ena drugo poletje, ob enem, če se bo kriza nadaljevala bomo prisiljeni podaljšati tudi zavarovalnine za primer brezposelnosti, to je v skladu z evropskimi standardi, to bo predstavljalo dodatne zahteve po sredstvih, tako da ta sredstva za akcije države na trgu dela ob tem, da smo po Ustavi opredeljeni kot socialno tržno gospodarstvo. Ta sredstva niso prikazana premajhno, mislim, da so realno ocenjena, če gledamo optimistično na krizo, če gledamo pesimistično bo prej treba še od kod kakšen del prerazporediti, da bodo ljudje vendarle z nekim normalnim standardom lahko živeli.
Kar se tiče gradbenih dovoljenj in zrelosti projektov, mi smo se odločili, da damo v proračun samo tiste projekte, ki so zreli in meni je žal, da določene sredine niso pripravile projektov do takšne mere, da bi bili zreli zato, da so vključeni v proračun, da imajo gradbena dovoljenja in da je verjetno, da bo do investicije res prišlo. Če kakšen projekt recimo uspejo z boljšim menedžiranjem, hitrejšim menedžerianjem pripraviti do tega, da bo postal upravičen, potem bomo iz prerazporejenih sredstev te projekte lahko financirali. En velik del slabega črpanja načrtovanih sredstev lani je bil ravno posledica slabega načrtovanja, ker so se projekti, ki niso imeli možnosti, da se realizirajo šteli v proračun in je potem prišlo do neuspešnega črpanja. Tam kjer so bili projekti dovolj deleč pripravljeni, recimo pri turizmu, pri hotelih je teklo normalno, ponekod drugo pa ne. In kolikor bo projekt pripravljen do določene ravni takrat bo prišel v financiranje, v kolikor ni, da bi imeli mi karkoli proti temu.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Imam občutek, da gospod Černač ni najbolj zadovoljen, zato se ponovno...

DR. FRANC KRIŽANIČ: Če bi še gospa sekretarka povedala..

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Pri plačah? Mogoče bi slišali gospoda Černača../Oglašanje iz klopi./...

MAG. HELENA KAMNAR: Glede plač. Sredstva, ki so bila načrtovana v letu 2007 so predpostavljala drugačno gibanje inflacije, ki vpliva na valorizacijo takrat izhodiščne plače, danes osnovne plače, bistven nižja so bila planirana. Zaradi tega je iz naslova valorizacije plač zlasti varovalka, ki je bila glede na kolektivno pogodbo za javni sektor, realizirana na začetku leta 2008 in potem tudi leta 2009 je bilo iz tega naslova potrebno zagotoviti dodatnih 70 milijonov evrov. Zato je povišanje plač.

37. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Druga zadeva v preteklih letih, to se pravi od leta 2007 do danes se je zgodilo veliko napredovanj, veliko sprememb sistemizacije zlasti pred nastopom, Zakona o plačah so bile spremembe sistemizacije skoraj, da pravilo in prišlo je tudi kljub temu, da so podatki ves čas kazali o bistvenemu zmanjšanju število zaposlenih, ampak vendarle pri sredstvih se kaže, da je prišlo do višanje sredstev za zaposlene. Namreč, med zaposlene se štejejo tudi tisti, ki so za določen čas in evidenca o stanju zaposlenih v javnem sektorju te ni vključevala. Iz tega naslova je bilo potrebno zagotoviti 31.8 milijonov dodatnega denarja. Skratka, oboje je preteklost in zatečeno stanje, ki je seveda pogojevalo povišanje sredstev v letošnjem letu, ki niso bila vključena v proračun, ki je bil sprejet.
Tudi sredstva za realizacijo Zakona o razmerju plač so bila bistveno višja od tistih, ki so bila prvotno načrtovana in seveda v sprejeti proračun niso bila vključena. Vse to je povzročilo, da je bilo potrebno povišati sredstva za plače. Res je, da se pri posameznih organih to povišuje različno, ker so tudi posamezni elementi, ki sem jih omenila delovali različno na posamezne državne organe in zaradi tega je nekje povišanje večje kot drugje.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala lepa. Gospod Černač, ima besedo.

ZVONKO ČERNAČ: Dobro, sedaj glede slednjega, če bi to res držalo, potem bi se morala ta masa za plače povečevati tudi tistim trem, kjer se masa zmanjšuje in procenti ne bi smeli biti tako različni kot so od 1 pa do 30 oziroma celo 100%, tako da je popolnoma jasno, da se pri nekaterih proračunskih porabnikih načrtujejo dodatne, nove zaposlitve in to ne v tako majhnem obsegu, kar je napačni signal glede na razmere, v katerih smo. Ampak dobro, to niti ni tako bistveno, to bo stvar realizacije, potem ob koncu leta.
Tisto, kar pa je bistveno in kjer pa ni bilo, po moje ustreznega odgovora, dopuščam tudi, da gospod minister nima vpogled v celotno dimenzijo pri teh dveh vprašanjih. Teh 230 milijonov 400 tisoč evrov...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Se opravičujem, gospod Černač, jaz sem tukaj samo hotel pomagati, mogoče bi lahko neki sklep sprejeli, ker bo dolgo trajala seja.

ZVONKO ČERNAČ: Samo trenutek, če lahko. Je vezanih na Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa na konkretni zakon, in iz tega naslova ne bo mogoče izplačevati ukrepov, bo pa seveda mogoče, ko bo enkrat rebalans sprejet, ta sredstva prerazporejati na druge naslove. Ampak, če že sedaj vemo, ko ta rebalans sprejemamo, da je ta številka popolnoma nerealna in to vemo, ker sem prej govoril o 15 milijonih evrih. Če jih bo 100 tisoč zaposlenih koristilo ta sredstva je to maksimalno 36 milijonov evrov, pa vemo, da jih ne bo niti 100 tisoč. Če to v tem trenutku vemo, potem je nedopustno sprejemati rebalans s tako velikim odhodkom, ki je fiktiven. To je ta del.

38. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Drugi del, poplačila obveznosti iz naslova vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, kjer se sklicujete na mnenja Računskega sodišča. V tem poročilu Računskega sodišča za leto 2007, pri zaključkih, ni v nobeni izmed točk napisano, da je potrebno teh 50 milijonov vključiti v proračun. Nikjer! To je zapisano nekje vmes v besedilu, v mnenju Računskega sodišča. Verjetno se pa vsi strinjamo in tudi vi, gospod minister, da Računsko sodišče ni nad zakonom. Da zakon, ki ga je sprejel ta Državni zbor velja, in v tem zakonu, o vračilu vlaganj v 11. členu piše, vir financiranja vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, z namenom izvajanja tega zakona Republika Slovenija s posebno pogodbo, neodplačno prenese na Slovensko odškodninsko družbo do 653 tisoč 548 delnic družbe Telekom. Prenesene delnice so vir financiranja vračanja vlaganj in z njim povezanih stroškov po tem zakonu. In sedaj tisto kar je bistveno, zakaj ni prav, zakaj ta odhodek ne more biti nikakor v proračunu? Če vir financiranja iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za vračanj vlaganj in kritje z njim povezanih stroškov po tem zakonu, se ta zagotovo s finančnim in stvarnim premoženjem države, ki ga Republika Slovenija s posebno pogodbo prenese na Slovensko odškodninsko družbo. Se pravi, šele če ta vir teh delnic, ki je bil prenesen neodplačno na podlagi zakona, pazite, na podlagi zakona, o tem je Državni zbor odločitev sprejel z zakonom in ta zakon velja. In šele, če ta vir ne bi zadostoval, česar pa v tem trenutku še ne vemo, ker vračila vlaganj potekajo, potem bi bilo treba ne zagotoviti odhodek v državnem proračunu, pač pa dodatno stvarno ali finančno premoženje. In da je temu tako, tukaj imam izpisek ene izmed občin, kjer piše kdo je plačal; Slovenska odškodninska družba, izplačilo vlaganj na račun te in te občine. Kako je lahko, vprašam vas, odhodek, ki ga izplača Slovenska odškodninska družba, se pravi samostojen pravni subjekt, kako je lahko ta isti odhodek 2-krat knjižen. Enkrat pri Slovenski odškodninski družbi in drugič pri Proračunu Republike Slovenije. Ob tem, da imamo zakon, ki o tem jasno govori. Tega odhodka ga ni in ga ni mogoče predvideti v rebalansu.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala! Torej jaz sem že prej hotel, preden je minister odgovarjal v zvezi z 230. milijoni, gre za sredstva povezana s skrajševanjem delovnega časa, poprosil za podatke. Jaz nisem prepričan, da imate vi vse podatke na Ministrstvu za finance. Pogodbe sklepa verjetno v imenu Ministrstva za delo, Zavod za zaposlovanje. Tako, da bi mogoče dobro, tako kot sem prej pri evropskih sredstvih dobili podatek ali pa oceno, koliko je sklenjenih teh pogodb in iz tega ven oceno finančnega toka v letošnjem letu. Na osnovi tega bi lahko potem dokaj realno ocenili to vašo oceno. In jaz se strinjam z vami, v kolikor bi ocenili, da je teh pogodb tako malo sklenjeno, da bo na koncu ta izdatek tako majhen, potem bi veljalo narediti kakšen razmislek. Nenazadnje, jaz sam ga bom naredil in mogoče predlagal odboru kakšen amandma, ker bi v tem primeru lahko skrčili sredstva in jih kam drugam prerazporedili. Vendar to govorim samo hipotetično in teoretično, ker verjamem, da je ocena Ministrstva za delo in pa Zavoda za zaposlovanje takšna, da bodo ta sredstva porabljena. Vem pa ne, tako kot vi ne. Zato bi vas prosil, če lahko ta podatek od Ministrstva za delo v nadaljevanju tudi dobimo.
Kar se tiče pa te vaše teze, ki je povezana s Slovensko odškodninsko družbo in pa Računskim sodiščem, pa verjetno želite še kaj pojasniti na Ministrstvu za finance oziroma, Helena Kamnar.
Drugače bi vas rad opozoril, da zaradi tehničnih problemov, ki jih imamo znotraj Državnega zbora, bomo morali pavzo imeti od 12. do 13., kasneje namreč to ni mogoče...

39. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Zaradi restavracije itn., ker so zaseden prostori. Tako da, imamo še deset minut. Prosim.

HELENA KAMNAR: Jaz se ne bom spuščala v presojo mnenja Računskega sodišča, ki ga je izrazilo v poročilu, ki se nanaša na način izkazovanja odhodkov za poplačilo obveznosti do opravičencev iz naslova telekomunikacijske infrastrukture. Dejstvo je, da je v tem mnenju Računsko sodišče ugotovilo, da SOD opravlja vlogo izplačevanja sredstev v imenu in za račun države. In ker to opravlja v imenu in za račun države, torej kot agent, potem je seveda normalno, da se vse dejanske obveznosti in plačila oziroma vračila izkazujejo v knjigah državnega proračuna. Vsled tega je tako v mnenju v zvezi z izkazovanjem prihodkov in odhodkov proračuna kot v mnenju glede izkazovanja prihodkov in odhodkov SOD-a zaključilo, da bi moralo biti to izkazano v državnem proračunu in zgolj za bilančno v bilancah SOD-a. Mi smo opravili po tem revizijskem poročilu kar nekaj konkretnih razgovorov z Računskim sodiščem, kjer smo razčiščevali kako naj bi vsa zgodba izgledala in smo se dogovorili, da bomo za leto 2009 to mnenje upoštevalo, ker se nam zdi korektno, da če vrhovna revizijska hiša meni, da je način izkazovanja kakšnega imamo v tem trenutku, neustrezen, da sledimo tem odločitvam. Očitno v fazi razčiščevalnih sestankih nismo oziroma niso uspeli dokazati, da ima vladna stran tukaj prav in prepričati z argumenti Računsko sodišče, da je njihovo mnenje narobe, ker je vendarle to mnenje obdržalo. In vsled tega smo na podlagi podatkov o do sedaj izplačanih vračilih teh obveznosti in ocene SOD-a glede potencialnih izplačil, ki bodo nastopile v letošnjem letu, da odhodek tudi načrtovali.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Imam samo eno podvprašanje, preden boste vi vprašal. Torej, potem stvar saldirate tako, da izkažete tudi izdatke vizavi in obveznost vizavi Slovenski odškodninski družbi ali preprosto ne. Vsoto iz svojih virov pokrije, pa se to šteje kot javnofinančni izdatek in se beleži v državnem proračunu. Ja, ker morate zapreti bilanco ne, v celoti.

40. TRAK (VI)

MAG. HELENA KAMNAR: Verjetno bi bila situacija drugačna, če bi Sod dejansko prodal delnice Telekoma takrat, ko so nastopile obveznosti za poplačilo posameznim upravičencem. Vendar Sod teh delnic ni prodal in ni poplačal teh obveznosti iz omenjenega zakona oziroma iz delnic, ki so mu bile brezplačno dodeljene, če zanemarim nekatere pomanjkljivosti, ki so bile tukaj storjene. Zato se je moral Sod zadolžiti, da je lahko poplačal te obveznosti. Država mu je celo priznavala obrestovanje teh sredstev, za kar ni bilo nobene realne podlage. V bistvu je šlo za neko kombinacijo kot da bi... Ni bila zelo pregledna in dosledno izpeljana ta zadeva. Kot pravim, delnic ni prodal in jih tudi v tem trenutku ne namerava prodajati, ker trg preprosto ni takšen, da bi dopuščal to operacijo oziroma če bi do tega prišlo bi bil verjetno razkorak med obveznostmi po zakonu in med dejanskim izkupičkom tako velik, da bi lahko v naslednjem koraku očitali neracionalno ravnanje.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Ja, ni bilo odgovora na vaše vprašanje, gospod predsednik....

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V bistvu so delnice rezervacijo za te vire sredstev. Ko bodo delnice prodali se bo pokrila ta obveznost.

ZVONKO ČERNAČ: Ali bo sedaj 50 milijonov evrov država nakazala Sodu po tej razlagi? Ali gre samo za nek knjigovodski popravek? Ali bo država nakazala 50 milijonov evrov v letu 2009 Sodu?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Ja, država bo nakazala Sodu zato, da se Sod za te namene ne bo šel zadolževati. Ker se bo moral zadolževati že za druge namene po zakonih, ki jih mora tudi servisirati.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Torej, državna sekretarka, ko pa bo Sod, če bo, prodal delnice bo pa to....

MAG. HELENA KAMNAR: V tem trenutku zelo verjetno bo prišlo do vračila delnic Soda iz njihove pristojnosti v državo in jih bo država imela dokler jih ne bo prodala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP:Prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz sem vesel, da smo po dolgih mukah prišli do odgovora, ki je temeljen in ki govori o tem, da Vlada bo delovala v nasprotju z zakonom v tem primeru oziroma da zakona ne bo spoštovala. Še enkrat bom povedal, imamo zakon, veljaven zakon, tudi to sklicevanje na mnenje Računskega sodišča brezpredmetno, ker sem povedal kaj je v zaključkih Računskega sodišča pri tej reviziji bilo napisano. Nikjer ni napisano, da je potrebno ta vračila vlaganj evidentirati v zaključnem računu oziroma sploh ne v enem izmed naslednjih proračunov. Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje nedvoumno govori o tem, da so bila z namenom izplačila teh odškodnin, da je država neodplačno prenesla na Slovensko odškodninsko družbo, ki je samostojna pravna oseba, delniška družba, določeno količino delnic Telekoma.

41. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Nikjer v zakonu ne piše, da bi moral Sod te delnice pred izplačevanjem zavezancem prodati, nikjer tega ne piše. In to ni potrebno. Če se je Sod odločil, da bo v danem trenutku to premoženje obdržal, ker je bila cena neprimerna ali iz kakršnihkoli drugih okoliščin je to njegova subjektivna pravica, da je tako ocenil, celo več. Tudi, če ta vrednost bo premajhna piše v zakonu in ne bodo zadostovala za poplačilo vseh vlaganj, država ne nakaže Sodu, ampak mu zagotovi drugo premoženje, drugo premoženje. V vseh segmentih, kakorkoli gledamo je zakon zelo jasen, decidirano zapisan in to, kar sedaj počnete, po 50 milijonov evrov vlečete z rebalansom v proračun za 2009 delate v nasprotju z veljavnim zakonom. Jaz opozarjam, da bo verjetno potrebno na tej točki dobiti kakšno pooblastilo tistih, ki se z revizijo teh izkazov ukvarjajo, ker je nedopustno in nemogoče, da je isti odhodek prikazan dvakrat. Tako pri Sodu, kot pri zaključnem računu proračuna. To je prva zadeva. Zaradi tega predlagam, da se ta odhodek iz tega rebalansa izvzame. Ker samo še povečujete ta javno finančni primanjkljaj in to fiktivno.
Druga zadeva, tisto, glede tistega, kar ste predlagali predsednik se strinjam, da glede tega zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa dobimo preden bomo končno odločali o rebalansu podatke o tem, za koliko zaposlenih so bile do sedaj posredovane vloge, kaj to pomeni finančno, koliko je še vlog v obdelavi in kakšne so napovedi zavoda za zaposlovanje, koliko teh vlog naj bi bilo do konca tega leta. Jaz sem te napovedi nekje zasledil, se pravi, da so uradne in da veljajo. In, ko bomo imeli to na mizi, potem bomo lažje ocenili ali je ta strošek realen ali ne.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Se strinjam, najlepša hvala. Jaz mislim, da mogoče bi na tej točki v zvezi s tem končali diskusijo, ker je očitno različno mnenje. Jaz seveda rešpektiram vaše mnenje v zvezi s Sod-om, Telekomom in pa odprodajo teh delnic, vendar je objektivno, so stališča različna in tudi mnenje Računskega sodišča je takšno, kakršno je. Ne vem, če lahko na odboru zdaj presekamo, bi rekel, ta različna stališča. Bomo pa verjetno ob konkretnih amandmajih potem ponovno diskutirali o tej temi. Glede na to, da bomo zdaj počasi končali diskusijo, naredili pavzo in se vrnili ob 13. uri. Bi jaz predlagal, da mogoče na tej točki nehamo z diskusijo o tej temi, ker je še en razpravljavec, poslušamo še gospoda Sajovica, potem pa naredimo pavzo do 13. ure. Prosim, gospod Sajovic.

MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Kolega Černač mislim, da je konstruktivno opozoril na težave pri financiranju kohezijskih projektov, ampak jaz mislim, da njegov razmislek ni bil povsem točen. Ali držijo informacije, da imamo za začetek kohezijske projekte zagotovljenih dovolj sredstev in da tistih zadev, ki že tečejo, s tem rebalansom proračuna ne zaustavljamo ali ne zmanjšujemo in da so na drugih postavkah znotraj kohezijskih sredstev, ker sredstva niso počrpana možne prerazporeditve.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Potem še ta odgovor. Helena Kamnar, prosim.

42. TRAK: (MK)

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Sredstva za kohezijsko politiko so upoštevaje tisto, kar smo se prej pogovarjali v zvezi z vinjetami in možnostjo angažmaja kohezijskega denarja za izgradnjo avtocest planirala v več kot zadovoljivem obsegu. Zakon o izvrševanju proračuna in na njem temelječi podzakonski akti dovoljujejo, da se sredstva med letom prerazporejajo med kohezijskimi projekti, dovoljuje pa zakon tudi to, da Vlada poveča obseg sredstev, v koliko se izkaže, da kakšni projekti gredo s hitrejšo dinamiko in je moč počrpati več sredstev iz evropskega proračuna. Tudi ta možnost je odprta in če se bo to zgodilo bomo zelo veseli in bomo to storili.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Sprašujem ali želi še kdo razpravljati o predlogu rebalansa v celoti? Gospod Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Jaz se opravičujem, samo kratko repliko, da tematsko zaključimo pred pavzo.
Ta odgovor državne sekretarke bi prosil, če z enim stavkom pojasni. Meni je jasno, da če bodo prilivi iz naslova EU sredstev, bo se povečala med letom namenska poraba za avtoceste. Tako ste povedali, če sem prav razumel. Jaz pa sem drugače vprašal, kaj pa, če ne bo? Potem je edini instrument garancija za zadolžitev Darsa ali še kakšen drugi?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Prosim, državna sekretarka.

MAG. HELENA KAMNAR: Če želimo obdržati avtocestni program v sedanjem obsegu bo potrebno povečati najem kreditov in povečati poroštvo države.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Zato sem jaz tudi prej uvodoma diskutiral na razlago o tem, da je potrebno dati vladi dodatne stopinje prostosti, da bo lahko odreagirala in ustrezno ravnala, glede na negotove čase, v katere vstopamo. Še enkrat sprašujem, ali želi še kdo razpravljati o predlogu rebalansa v celoti? Če ne želi nihče o tem razpravljati, torej zaključujem razpravo o predlogu rebalansa v celoti in prehajamo na obravnavo posameznih vloženih amandmajev in to bomo storili po koncu pavze. Pavza traja do 13.05. 13.05 se dobimo tukaj in nadaljujemo obravnavo rebalansa proračuna po amandmajih. Najlepša hvala.

(Seja je bila prekinjena ob 12.04.)

43. TRAK: (NB)

(Seja se je nadaljevala ob 13.14.)

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Lepo pozdravljeni! Upam, da ste se spočili, da bomo sedaj s polno paro nadaljevali z delom. Imamo še kar veliko tega za postorit danes, tako da predlagam, da začnemo.
Obravnava vloženih amandmajev v okviru katere se bo odbor opredelil do posameznih amandmajev, bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev. Pregled je pripravljen tako, da so amandmaji po proračunskih uporabnikih in v tem okviru posameznih podprogramih razvrščeni glede na predlagano povečanje sredstev pri posameznih podprogramih v posebnem delu proračuna. Izjema je amandma, ki ga je vložila poslanska skupina SLS in se nanaša le na zmanjšanje sredstev pri posameznih podprogramih pri različnih uporabnikih, brez predloga za povečanje konkretnega podprograma, zato je ta amandma naveden v pregledu kot prvi. Ta amandma je seveda izjemno obsežen in bom potem še nekaj o njem rekel. Skratka predlagam, da razpravljamo in odločamo o vloženih amandmajih po sklopih. Torej, vloženih amandmajih v okviru posameznega proračunskega uporabnika in vseh podprogramov v okviru tega uporabnika.
Kot rečeno, začenjamo razpravo. Izjema glede na ostale amandmaje je amandma, ki ga je vložila SLS. Mi smo skupaj s strokovnimi službami proučili ta amandma in naše mnenje in stališče je, da je vložen v skladu s poslovnikom, da je korekten, da je sicer na nek način izjemen, ker zmanjšuje porabo, vendar je seveda vreden vse pozornosti in ker je specifičen, smo ga, in najbolj obsežen, smo ga dali v tem pregledu amandmajev na prvo mesto.
Predlagam torej, da verjetno najprej slišimo obrazložitev s strani predlagatelja Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in potem opravimo obravnavo tega amandmaja in potem tudi glasovanje o našem stališču. Tokrat seveda, kot veste, ne sprejemamo posameznih amandmajev, ampak zavzemamo stališče do posameznih amandmajev, ker gre za proračun. Torej toliko uvodoma. Prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Torej jaz sem že pravzaprav v moji uvodni razpravi, ko smo razpravljali na splošno, o rebalansu pravzaprav že nakazal razmišljanje, ki ga v tem primeru ta amandma tudi zasleduje. Mnenja smo, da je možno na generalni postavki, da temu tako rečem, 402, torej izdatki za blago in storitve, težki približno milijardo, v vsakem primeru privarčevati najmanj 10%. Žal je pač procedura takšna, da se te generalne postavke ne da amandmirati. Zaradi tega smo se odločili in šli v amandma, po posameznih porabnikih proračunskih sredstev, ki so navezani na ta konto, da temu tako rečem, in se skoncentrirali predvsem na materialne stroške. Tudi tukaj seveda nismo mogli, torej ni možno seveda, amandmirati tiste porabnike, ki niso šli v spremembe te postavke "materialnih stroškov", zato smo seveda amandmirali samo tiste, ki so pravzaprav odprte. Na ta način bi privarčevali dodatnih 23 milijonov evrov, kar bi lahko vlada namenila za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja ali pa, torej posledično za nižje neto zadolževanje ali pa, da bi se seveda ta denar namenil za ukrepe za spodbujanje gospodarstva. Torej mi v tem amandmaju ne predvidevamo porabe. Gre izključno

44. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) za amandma, ki je namenjen varčevanju. Kot pravim, pa še enkrat, ni možno amandmirati generalno postavko. Mi smo mnenja, da bi lahko to postavko znižali za 10%, da toliko zagotovo je rezerve. To bi pomenilo 100 milijonov evrov. In glede na dane možnosti smo amandmirali tisto kar je v tem trenutku možno in na ta način bi ob 25. že sedaj privarčevanih milijonih dodali še cca. 25, bi prišli na 50 milijonov. Skratka, bi prihranili polovico tistega, kar je po naši presoji možno na tej postavki privarčevati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Torej imamo v razpravi prvi amandma, to je amandma SLS. Obrazložitev smo slišali. Dajem ta amandma v razpravo. Prosim, članice, člani odbora, stališča? Je kakšno stališče? Ja, prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Mi bomo ta amandma podprli. Mislimo, da gre na eni strani za en zelo pomemben signal vsem subjektom v tem trenutku, signal z resno namero po racionalizaciji v javnem sektorju. In na drugi strani pa tudi ni finančni učinek tega amandmaja tako zanemarljiv, da bi lahko kar z roko zamahnili in rekli, to ni nič. Gre za obsežna sredstva. Prej smo debatirali eno uro pa pol o spremembi zakona o trošarinah, kjer gre za 14 milijonov evrov. No, mimogrede, ko gre za naftne derivate in ker gre za desetkrat toliko denarja oziroma dvajsetkrat toliko, nismo rekli niti besedo v tem Državnem zboru, ker je to pristojnost Vlade. Tudi s tega razloga se mi je zdelo neprimerno razpravljati pri spremembi zakona o trošarini. Tako, da v vsakem primeru pozdravljamo to intenco in ta namen. Mislimo, da je dober in mislimo, da je zelo velika teža na pomembnosti tega signala. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala! Še kakšno stališče v zvezi s tem amandmajem? Ja, prosim, gospod Čepič. A ha, dobro, si bom zapisal sedaj.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz moram reči, da sem že na začetku, v prejšnjem delu razprave, na nek način podprl neko intenco ali pa enko razmišljanje, ki je seveda v tem, po nekem varčevanju na vseh področjih, ampak tako oblikovan amandma, pri čemer seveda ne vemo za kakšne posledice gre, pri komerkoli znotraj tega in zaradi tega seveda, ker je potrebno še tudi verjetno varčevati pri tistih, za katere pa ni bilo vložen amandma in bi bili sedaj nekateri uporabniki proračunskih sredstev v veliko boljšem položaju in seveda ne bi bilo, in zato, ker mislim, da bo tako finančno ministrstvo kot vlada, spremljala porabo, pravzaprav na tem segmentu, zato tega amandmaja ne bom podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu, najlepša hvala. Vili Trofenik, prosim.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Sedaj seveda, načelo, bi tak amandma ali podoben amandma pod določenimi pogoji bilo možno celo sprejeti in bi bil dobrodošel. Treba je biti odkrit, da marsikatera postavka, ki je tukaj predvidena za črtanje, ne ogroža. Sedaj jaz ne vem ali je to bil neke vrste uravnilovka, linearni pristop, zmanjševanje, pa niti ni pomembno, ker iz tega ni razvidno, vendar z nekaterimi postavkami se je pa težko strinjati na posledice, ki bi jih samo tri naštel. To ne menim, da bi razvrednotil pozitivni namen, celo več, jaz sem sam razmišljal o nečem podobnem, da bi izločil iz proračuna vse tiste investicije, ki nimajo temelj, trdnega, pravnega temelja in podobno, ki so padle politično notri. Ampak

45. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) na žalost sam ne moreš narediti tega, ker ne najdeš somišljenikov, ni mu pa potrebno, da kaj takega bi bilo potrebno napraviti in še marsikaj drugega. Zakaj sem v zadregi? Ne glede na relacijo koalicija-opozicija, to ni pomembno. Zmanjšuje se za 414 tisoč in nekaj tolarjev postavka za Komisijo za preprečevanje korupcije. Tukaj nisem čisto siguren, bi rad vlado slišal, na podlagi česa je bilo načrtovano takrat, ko je ta proračun bil načrtovan nekoč, ko so bile intence s to komisijo nekaj drugega in se bojim, da je bila že v osnovnem zakonu podhranjena, glede na trenutno situacijo. Samo dva primera bom dal za ilustracijo, kje so dvomi. Podobna je situacija Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna. Slučajno sem za to mizo lansko leto zvedel, kakšna je tam kadrovska podhranjenost in kolikšna je kapaciteta tega urada za nadzor proračuna, kar je nedopustno, jaz si upam, to je moja sodba odgovorna sramotno za naloge, ki bi jih moral ta urad delati ali opravljati, se opravičujem. In še ena podobna zadeva je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Če kdo ne funkcionira od inšpekcijskih služb in je zaradi tega katastrofa v prostoru posledice katere je težko finančno izmeriti je to inšpekcija v okolju in prostoru. Mi delamo z okoljem in prostorom tako kot neka žival z neko vrečo, ne bom povedal. Zato sem v zadregi iz teh vidikov pri takem amandmaju načelno, ampak to ne bodo samo neke besede neodgovorne, pa bi se strinjal še z nekaj bolj rigoroznimi dodatki, tako kot sem že povedal, da ne bom predolg. Bi pa rad, res, zadrega je, da predstavnici Ministrstva za finance ne morejo vseh teh odgovorov dati. Jaz bi pričakoval vsaj od vsakega ministrstva, da je kdo zraven, ampak ne vem, kaj je to naenkrat se nek postopek se začel, da nekateri, ki morajo zastopati pridejo v zadrego, ker očitno je problem z informacijami. Na drugi strani pa ne dobimo ustreznih odgovorov. Se vnaprej opravičujem, ampak tisti, ki morate tukaj delati se vam opravičujem.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Naprej, diskusija. Še kdo? (Ne.) Še enkrat, prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Glede na to, kar je bilo zdaj rečeno, bi mogoče povedal je pa zanimivo, da se z rebalansom zmanjšujejo sredstva pri vseh teh povečevanjih za plače. Se pa zmanjšujejo sredstva uradu za varstvo konkurence. Tako, da je to zelo signal realnosti besed izpred pol leta o nadaljnji borbi na tem področju, kjer vemo, da so in kadrovsko in strokovno in še kako drugače podhranjeni. Nekaj podobnega tudi na tržnem inšpektoratu in tako naprej.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod Žerjav, prosim.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hala lepa. Dejstvo je, da je namen tega amandmaja predvsem ta, da tako kot bomo h krizi participirali poslanci, kot bo h krizi participiral predsednik Vlade, da bi bilo prav, da tudi vsi ostali vladni in nevladni porabniki proračunskih sredstev

46. TRAK (VI)

(nadaljevanje) participirajo nekaj k temu. Gospod Barovič je prej zelo nazorno povedal: Če je vojna je seveda vojna za vse, ne pa samo za ene. Da ne bom rekel tiste, ki so ali pa niso politično primerni. Pošteno bi bilo v tej krizni situaciji in ta je evidentna, da vsi k temu nekaj dodamo. To bi bilo pošteno, korektno in fer.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Če ni več diskusije predlagam, da glasujemo o tem amandmaju, torej o stališču odbora v zvezi z vloženim amandmajem Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)
Torej, mnenje odbora je, da podpiramo ta amandma. Gospod Žerjav je presenečen, ampak prav je, da je včasih kakšno presenečenje na odboru.
Gremo na stran 26 v pregledu. Torej, sedaj bomo glasovali o amandmajih, ki so vloženi k uporabniku Urad za narodnosti, in sicer podprogram Podpora narodnostnim skupnostim, in sicer imamo vložene tri amandmaje. Vse tri amandmaje vlaga Komisija za narodne skupnosti. Odpiram diskusijo o teh treh amandmajih. Želi kdo diskutirati o vloženih amandmajih? Predstavnik Komisije za narodne skupnosti.

GOSPOD ____: Hvala lepa, predsednik. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani poslanci, spoštovana poslanka! Bom zelo kratek. Mislim, da smo mi pri tehtanju tistih postavk, ki se nanašajo na narodne skupnosti res dejansko poskušali se obnašati v skladu z nekimi smernicami, ki za krizno obdobje kot je sedaj, pač, se tudi spodobijo. Vendar na področju informiranja so take težave, kjer nedvomno smo morali pristopiti k vlaganju amandmajev. Moram povedati, da je te amandmaje Komisija za narodne skupnosti v celoti podprla in prevzela, in sicer gre za dva amandmaja, ki se nanašata na narodnostne, radijske in televizijske programe in za en amandma, ki se nanaša na edini madžarski tednik v Sloveniji. Kar se slednjega tiče ja zadeva, bom rekel, nekoliko bol preprosta, tudi znesek je manjši, ker gre za neko sanacijo stanja, ki se je dolga leta nekje vlekla. Lani se je pristopilo k dejanski sanaciji tega podjetja za informiranje. Mislim, da s tem predlaganim zneskom 50.000 evrov bi nedvomno ta zadeva zdržala in bi lahko ta zavod, bom rekel, deloval nemoteno.
Po drugi strani, kar se tiče dveh postavk na področju RTV, pri prvi postavki, ki govorimo o 414.000 evrov gre za osnovno dejavnost. Isti znesek je bil v lanskem proračunu odobren s pripombo, da se ta znesek od takrat se vključuje v osnovno dejavnost in temu primerno se je tudi raven, nivo, kvaliteta in kakovost in tudi količina narodnostnih programov se dvignila v lanskem letu. Mislim, da gre tu za obvezo, če se eventualno ta ne izpolni pride do krčenja narodnostnih programov.

47. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Jaz mislim, da gre tu za eno vezo, če se eventualno ta ne izpolni pride do dejanskega krčenja narodnostnih programov.
Kar se tiče druge postavke, pri RTV-ju gre za postavko za dvojezičnost. To pa je zakonska obveza. Lani je bilo to z zakonom potrjeno. Ministrstvo za javno upravo je nedvomno izreklo mnenje v zvezi s tem in sicer da so tudi novinarji na RTV javni uslužbenci in nedvomno jim ta dodatek pripada. Torej, kot sem rekel, jaz mislim, da so res najbolj ažurne zadeve z naše strani in predlagam in prosim člane komisije, da...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, no, predstavnice vlade, skoncentrirajte se. Ja.
Je še kakšno mnenje, stališče preden povprašamo predstavnice vlade.
Ja, gospod Žerjav. Gospod Žerjav je, počasi, počasi.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Lahko?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Lahko.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik.
Jaz bi se skoncentriral predvsem na tisti amandma, ki je vezan na edini madžarski časopis v Sloveniji. Časopis je bil pred kratkim tik pred propadom in mnenja sem, da Republika Slovenija si, po moji oceni, ne bi smela dovoliti, da bi ta časopis preprosto propadel. Treba je vedeti, da okolje v Prekmurju nima toliko, tako zdravih gospodarskih družb, da bi lahko ta časopis preprosto preživel na osnovi donacij ali pa reklam in mislim, da je prav, da zagotovimo ta minimalna sredstva, da bo lahko ta edini madžarski časopis normalno funkcioniral.
Ob tem pa bi rad poudaril, da bi bilo prav, da bi tudi z druge strani, torej govorim o Republiki Madžarski po isti reciprociteti na nek način odnos do naše manjšine v Slovenji bil tudi temu primeren.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala.
Še kakšno stališče, mnenje? Predstavnice Vlade, mogoče kakšno stališče?

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa.
Mi smo imeli sicer stališče tudi za prejšnji amandma. Za ta amandma pa povem, da ga ne podpiramo. Vlada je svoj predlog....

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Trije amandmaji so tukaj.

MAG. HELENA KAMNAR: ...pripravila. Torej, prvega, drugega in tretjega Vlada ne podpira, ker je svoj predlog pripravila in ga še vedno podpira. Svoj predlog namreč.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala za stališče.
Je še kakšno stališče, razprava? Če ne, prehajamo na glasovanje. Po vrsti.
Najprej amandma pod številko 1. Prehajam na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je 6 poslank in poslancev proti temu amandmaju in 5 za. Torej mnenje odbora je, da ne podpira tega amandmaja.
Prehajamo na amandma pod številko 2. Prehajamo... Samo malo. Vidim, da je nekaj narobe. Prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem pod številko 2. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Hvala gospod Vizjak za pripombe.
Torej, mnenje odbora je, da ne podpira amandmaja pod zaporedno številko 2.
Gremo na amandma pod zaporedno številko 3. Prehajam na glasovanje o amandmaju pod številko 3. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je tudi mnenje v zvezi s tem amandmajem negativno.
S tem smo zaključili obravnavo amandmajev vloženih pod tem podprogramom.
Prehajamo na naslednjega uporabnika, to je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V zvezi s proračunom tega uporabnika je vložen amandma pod zaporedno številko 1. Prehajamo na obravnavo tega amandmaja, ki ga sicer vlaga Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Gospod Trofenik, prosim.

48. TRAK: (SC)

VILI TROFENIK: Hvala. Ta amandma je bil vložen na odboru in odbor ga je soglasno sprejet na iniciativo službe Vlade, pomeni pa v resnici, ker to v obrazložitvi ni napisano, prilagajanje obsega po 21. členu financiranja občin, zaradi povprečnine iz prvotno predvidenih 520 evrov približno na 538 in ker v letošnjem letu velja prehodno obdobje, kjer je potrebno 4% od primerne porabe nameniti namensko za investicije je baje to ta vsota. Do tukaj po mojem osebnem mnenju ni nič narobe, seveda je pa sila zanimivo, namen za ceste. V debatah manjka lokalni skupnosti denar za vrtce, za lastno udeležbo pri pridobivanju evropskih sredstev in tako bi lahko arangirali.
Sedaj seveda za ceste, državne in lokalne, vemo kakšno je njihovo stanje, vendar je to tudi na neki način zelo populistično, predstavljanje stroškov pa še za eden problem gre. V tej postavki ta služba dva načina oziroma financira lokalne ceste. Novogradnje in rekonstrukcije na podlagi projektov in ustreznih upravnih dovoljenj in preplastitve brez teh dovoljenj. Te preplastitve se pa delajo tako, kako komu pade, se ne spoštuje niti pravilnik, mislim da ministra za promet, o gradnji cest, kaj šele, da bi se kaj drugo spoštovalo. Če bi se to spoštovalo bi zadeva bila OK. in v resnici mi usmerjamo tako evropska sredstva kot državna oziroma splošno-javna v projekte sumljive kvalitete, ko preplaščamo tako imenovani pet plus dva centimetra asfalta na katastrofalno slabe podlage in čez leto, dve tri v praksi nič ne bo. To je problematika, sploh, tako razpisov in o tem nihče noče slišati, je pa sedaj kot so nekateri navajeni, jaz se opravičujem, ../Nerazumljivo./.. termin je eno sporočilo, delamo še tako naprej, saj je lepo videti, ja lepo je videti, vse preplasitve, bo pa manj lepo jih videti čez nekaj časa. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Kakšna diskusija, razprava v zvezi s tem amandmajem? Morda bi bilo dobro, da slišimo mnenje predstavnika Vlade. Ja, prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala. Zakon o financiranju občin določa, da občinam pripada 4% višine primerne porabe in občine same določimo namen tega, ker pač največji delež gre za cestno infrastrukturo oziroma lokalne ceste, je bil predlog tudi tak, kot je pred vami. Vsekakor, ko občine dajo vloge so sredstva namenjena za to, kar predlagajo oziroma potrebujejo občine.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Torej, kakšno je vaše stališče v tem amandmaju?

MAG. HELENA KAMNAR: Da ga podpiramo.

49. TRAK: (SB)

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Torej, če ni več razprave prehajamo na.../oglašanje iz klopi./.. Še razprava? Prosim.

VILI TROFENIK: Se opravičujem, dobronamerno...inštitut replike uporabil. Veste to je zanimiva logika. Tisti, ki da naj ne bi imel pravice usmerjati, imel bi pa odgovornost dati. S tem, da same.../nerazumljivo./...medsebojni pogovor...prijavljajo ja, ampak tisti, ki pa jih odobrava je pa nekdo drugi.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala za razpravo. Prehajamo na.../oglašanje iz klopi./..Še? Prosim gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Mene tukaj moti edino ena stvar. Ceste. V redu. Ampak, zmanjšujemo podprogram povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Enkrat pa to komentirajte v luči vseh današnjih razprav prioritet in ne prioritet. To se pravi, zdaj, če prav razumem, postavljamo na težo na eni strani ceste, vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, zmanjšujemo pa program konkurenčnosti.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Mislim, da bo še nekaj diskusij zdaj. Prosim, gospod Sajovic.

MAG. BORUT SAJOVIC: Poglejte, če se do tovarne po takšni zimi kot je letošnja ne da pripeljati z osebnim vozilom kaj šele kamionom, potem je tudi popravilo takšnih cest ukrep, ki izboljšuje konkurenčnost takšnih tovarn. Jaz se strinjam z razmislekom gospoda Trofenika, da je treba popravljati čim bolj kvalitetno, trajno, vendar po takšni zimi kot je letošnja, enostavno marsikje ne gre za nič drugega kot enostavno samo za vzpostavljanje normalne prevoznosti in prepričan sem, da občine najbolj vedo na katerih odsekih je ta sredstva treba porabiti, zato bomo v poslanski skupini LDS amandma Vlade tudi podprli.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Še kakšno stališče, mnenje? Ne. Potem prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje v zvezi s predlaganim amandmajem. Končujem z glasovanjem. Ugotavljam, da je mnenje Odbora v zvezi s predlaganim amandmajem pozitivno.
Prehajamo na naslednjega uporabnika. In sicer, gre za Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vložen je en amandma, in sicer ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Vloženi amandma dajem v obravnavo. Kdo želi diskutirati, morda pojasniti? Prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Na tem področju se z rebalansom po našem mnenju po nepotrebnem in tudi neutemeljeno zmanjšujejo sredstva podpori Slovencev v zamejstvu in tujini na postavkah ustavne obveznosti podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in na postavki ustavne obveznosti podpora Slovencem po svetu. Mi menimo, da gre za programa kjer se ta sredstva ne bi smela zmanjševati, ampak bi morala ostati vsaj na takšni višini kot so bila doslej oziroma da bi bilo potrebno te programe okrepiti glede na razmere v katerih delujejo. Iz tega razloga predlagamo, da se ta sredstva povečajo za 250.000 evrov, kar pomeni v celotni strukturi rebalansa zanemarljiv znesek in da se sredstva

50. TRAK (VI)

(nadaljevanje zmanjšajo tam, kjer se enormno povečujejo, in to je na postavki provizije za opravljanje komisijskih poslov, kjer gre za povečanje iz 1.000 evrov na 300.000 evrov in še ena postavka, kjer se tudi povečujejo sredstva, kjer jih pred rebalansom niti ni bilo moč zaznati. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Kakšno mnenje, razprava? Če ni več nobenega mnenja, niti razprave prehajamo na glasovanje v zvezi z vloženim amandmajem. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Amandma na odboru ni dobil podpore.
Prehajamo na naslednjega uporabnika, gre za Ministrstvo za pravosodje v zvezi s podprogramom Urejanje področja pravosodja je vložen en amandma, vložila ga je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Pri podprogramu Splošne storitve za pravosodne organe je prav tako en amandma. Vložila ga je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Dajem v obravnavo in razpravo vložena amandmaja k uporabniku Ministrstvo za pravosodje.
Prosim za diskusijo, obrazložitev, mnenje. Je kakšna diskusija ali mnenje? Če ni nobene diskusije, obrazložitve ali mnenja, potem prehajamo na glasovanje. Najprej v zvezi amandmajem, ki je vložen pri podprogramu Urejanja področja pravosodja, torej amandma SDS. Želi Vlada v zvezi z vloženima amandmajema podati svoje mnenje? Državna sekretarka.

MAG. HELENA KAMNAR: Vlada se z vloženima amandmajema ne strinja, ker meni, da je tako pripravljen predlog rebalansa kot ga je predložila ustrezen.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Je še kakšna diskusija? Gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz sem računal, da se Vlada strinja, ker je bila tiho. Nisem se oglasil zaradi tega k razpravi. Pri prvem amandmaju je bila tiho in je bil amandma sprejet, se pravi, da se je Vlada s tem tiho strinjala. Kdo molči pritrjuje - v prosto prevedeno.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ste želel še kaj drugega dodati?

ZVONKO ČERNAČ: Sem hotel, ja. Hotel sem povedati sledeče, da me čudi, da Vlada tega amandmaja ne podpira. Ta nepodpora je v nasprotju z javno izraženimi trditvami o tem, da podpira, da se aktivnosti, ki smo jim bili pred tedni priča v rovu Barbara nadaljujejo in da se vse ostale poteze v tej smeri izvajajo. V prvem amandmaju gre za majhen popravek sredstev za delovanje študijskega centra za narodno spravo. Gre za 104.450 evrov, kar pomeni, da je to minoren znesek, ki bi omogočil normalno delovanje. Žal vidim, da tukaj podpore na tem področju ni, kar je obžalovanja vredno. To pomeni, da bo treba poteze Vlade ocenjevati oziroma meriti v skladu

51. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) s tem, kaj se dejansko počne, ne pa v skladu s tem, kaj se javno govori. Toliko glede tega. Tako da jaz vseeno predlagam, eden razmislek pa, da se mogoče vsaj poslanka in poslanci do tega amandmaja pozitivno opredelite, ker gre dejansko za minorna sredstva.
Sedaj, glede tega drugega amandmaja pa moram povedati, da tudi obžalujem, glede na to, da gre za popravek, ki bi bil tudi v interesu ministrstva, za katerega se ta popravek predlaga. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Če ni več nobenega stališča oziroma mnenja prehajamo na glasovanje. Najprej gremo na glasovanje v zvezi s podprogramom urejanja področja pravosodja, vloženi amandma pod številko 1. Prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem z glasovanjem. Ugotavljam, da vloženi amandma na odboru ni dobil podpore.
Prehajamo na glasovanje v zvezi z drugim amandmajem, sicer pod zaporedno številko 1., pri podprogramu splošne storitve za pravosodne organe. Začenjamo z glasovanjem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da tudi ta amandma na odboru ni dobil podpore.
Prehajamo na naslednjega uporabnika, to je uporabnik Ministrstvo za gospodarstvo. Tukaj imamo vložena dva amandmaja oziroma tri, če gledamo še Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence. Predlagam, da najprej obravnavamo prva dva amandmaja, ki sta vložena, tudi tukaj je napisana pod dvema podprogramoma - prvi je mednarodno sodelovanje in udeležba; drugi pa programi povečevanja konkurenčnosti. Odpiram diskusijo najprej o teh dveh amandmajih, ki sta vložena. Torej tukaj me obveščajo, da je bil popravek, tako da ta pripomba oziroma opomba ne velja več, torej da amandma ni vložen v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, amandma je sedaj vložen v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Še dodatek, oba amandmaja je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Gospod Vizjak je prvi, ki želi besedo. Prosim, gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za besedo. Da bo bolj jasno, na kaj se prvi amandma nanaša. Nanaša se na predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini. Torej, po moji oceni je nerazumno, da Vlada z rebalansom zmanjšuje sredstva potrebna za delovanje in seveda za nadaljnje vzpostavljanje predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini.
Pomembna podpora, zlasti infrastrukturna podpora delovanju slovenskega gospodarstva, zlasti malih in srednje velikih podjetij v tujini predstavljajo gospodarstvo predstavništva tam, kjer se to ekonomsko izkaže za opravičeno. Ta predstavništva, ki jih ustanavlja javna agencija za podjetništvo in tuje investicije se ne prekrivajo z diplomatsko-konzularno mrežo oziroma z delovanjem ekonomskih svetnikov v okviru DKP-jev. Kot primer naj navedem Italijo, kjer smo v preteklosti poleg tega, da imamo v Rimu diplomatsko konzularno predstavništvo in tudi oddelek, ki skrbi za ekonomska vprašanja je ../Nerazumljivo./.. ustanovil predstavništvo slovenskega gospodarstva v Milanu, se pravi na severu Italije, ki nima skoraj nobene veze z Rimom oziroma je toliko oddaljen, da DKP v Rimu zelo težko podpira ambicije slovenskega gospodarstva v severni Italiji in zaradi tega se nam zdi smotrno, da se s takimi torej podpornimi ukrepi slovenskega gospodarstva kar se tiče izvoza nadaljuje. Naj omenim, da se je poleg tega ustanovilo tudi predstavništvo v tistih državah in v tistih krajih, kjer nima Slovenija preko diplomatsko-konzularne mreže ustreznega pokritja, na primer v Kazanu, to je v eni izmed torej regij Ruske federacije, v, na primer, Šanghaju, ker imamo pač v Pekingu DKP, potem na primer na daljnem vzhodu v Turčiji in podobno.

52. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Skratka, Vlada je pred leti sprejela program internacionalizacije in program predstavništva slovenskega gospodarstva, kjer je opredelila kako intenzivno bo širila to mrežo. Zelo pomembno pri tem je, da se to ustanovi tam kjer so ekonomski razlogi za to in zelo pomembno je, da se naredi program dela in da se terja konkretne rezultate od teh predstavništev slovenskega gospodarstva. V času gospodarske in finančne krize lahko intenzivnejše delovanje teh DKP-je prebrodi tudi, oziroma teh predstavništev slovenskega gospodarstva prebrodi nekatere probleme oziroma še okrepi izvozno naravnanost. In povem nerazumljivo je, da Vlada v takšnem krči delovanje tega japtija in teh predstavništev slovenskega gospodarstva.
Zato s prvim amandmajem predlagamo, da se nekoliko okrepi ta prizadevanja in da se intenzivneje nadaljuje z ustanavljanjem teh predstavništev.
Drug amandma tangira gospodarska-logistična središča, v okviru programov povečevanja konkurenčnosti. Vlada za 10 milijonov evrov tu zmanjšuje sredstva, čeprav vemo, da so nekateri projekti zelo daleč in potrebujejo denar in so zelo usmerjeni tudi v tako imenovani tehnološki preboj. Naj omenim dva takšna. Prvi je gotovo povezan z "Inprimer(?)", to je projekt, ki temelji na mreži tehnoloških parkov v konkretnih podjetjih na Goriškem. In ob nedavnem obisku smo tam doživeli neko čedalje večjo apatijo teh podjetij. Ker, na eni strani se tudi ta podjetja srečujejo s posledicami krize, po drugi strani pa vztrajajo pri teh tehnološko razvitih projektih in jim tu vlada daje slabo sporočilo. Ker tu enormno krči sredstva. Drugo je tudi Tehnopolis Celje, kjer je absorbcija, kjer so na nek način projekti in so partnerji, pa se tudi tu krčijo sredstva. Da ne govorim o podobnem projektu na Gorenjskem, Notranjskem, in še bi lahko našteval. Zato menim, da bi vsaj nekoliko zmanjšali ta padec, z 10 na 5 milijonov in s tem tudi pomagali temu, prvič tehnološkemu preboju, drugič pa tudi blaženju posledic gospodarske krize.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: .../Ne vključi mikrofona./...

ZVONKO ČERNAČ: Ja, hvala lepa.
Jaz mislim, da bolj kot zahajamo v drobovje tega rebalansa, bolj bomo spoznavali razliko oziroma razkorak med tistim govorjenjem, ki smo ga poslušali danes na začetku seje in med dejansko situacijo. Kajti, vedno bolj kot se dotikamo posameznih elementov tega proračuna oziroma rebalansa, lahko ugotavljamo, da se sredstva z rebalansom zmanjšujejo točno na tistih postavkah, kjer se ne bi smela. Posebej ne v luči sedanjih gospodarskih gibanj. Če je katero izmed področij, ki bi ga bilo treba v letu 2009 z rebalansom podpreti, je to gotovo področje pospeševanja in podpore gospodarski dejavnosti. In nerazumljivo je, da se na tem področju zmanjšujejo sredstva, ki so bila predvidena kot pomoč pri vzpostaviti devetih gospodarskih regionalnih središč, kot neko popotnico

53. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) dejanski decentralizaciji Slovenije, ne samo politični, ampak tudi tej v gospodarsko strukturnem smislu. S tem, ko se sredstva na tem področju zmanjšujejo pomeni, da se še povečuje možnost centralizacije te države in da se zmanjšujejo možnosti enakomernejšega razvoja tistim, ki so od Ljubljane malo dlje oddaljeni, kar je po moje slabo. Gre za relativno, v sklopu celotnega proračuna gledano in upoštevaje vsa sredstva, ki so namenjena tem razvojnim vidikom v proračunu za relativno majhna sredstva. Če govorimo o 17-ih milijonih evrov oziroma po zmanjšanju sedmih milijonih evrov, gre le za neko vsoto, katere multiplikativni učinki v kolikor bi bila ta sredstva usmerjena v ta središča bi bili 10-krat, 20-kratni. Te investicije pomenijo ustvarjanje nekih novih kvalitetnih delovnih mest, ki se ne ustvarjajo v centru Ljubljane, ampak se ustvarjajo širom po Sloveniji, kar pomeni, da dejansko izvajamo to decentralizacijo, ki jo v upravno političnem smislu ni bilo mogoče izvesti.
Na drugi strani se sredstva prerazporejajo iz tistih postavk, ki so, prej sem o tem govoril, fiktivne v tem rebalansu. Postavka 50 milijonov evrov je nesporna, ne samo fiktivna, tudi nima zakonske podlage in vemo, da v proračunu ni mogoče nekaj načrtovati oziroma predvideti odhodka, za katerega ni temelja v zakonu. In v kolikor zakon o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ne bo spremenjen do sprejema rebalansa, take postavke v tem rebalansu ne more biti. Žal, tako je ali pa hvala bogu in jo je treba črtati. Ker zakon točno določa, povem še enkrat, da se je za te obveznosti država dala Sodu delnice Telekoma. In v tretjem odstavku ali četrtem istega člena določa, če to premoženje ne zadošča, bo država dala dodatno finančno oziroma stvarno premoženje, nikakor pa ni predviden likvidni tok z nakazilom.
Jaz sem tukaj narisal eno shemo, kaj to pomeni, kar vi sedaj predlagate. Pomeni, da bo Sod dvakrat dobil iz istega namena sredstva. Enkrat v obliki stvarnega premoženja in drugič v obliki nakazila. Brez spremembe zakona drugače ni mogoče narediti. Če pa boste spremenili zakon, boste potem lahko to urejali v proračunu za 2010 ali pa v morebitnem novem rebalansu proračuna za 2009, nikakor pa ne sedaj v tem trenutku. Zaradi tega menimo, da je ta sredstva, katerih odliva ne bo pametno nameniti za tiste porabnike oziroma za tiste projekte, ki pomenijo povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki pomenijo v končni fazi ustvarjanje novih delovnih mest, ki pomenijo to, da bodo tista podjetja, ki imajo znanje, ki imajo vsebinske programe, imajo tudi projekte, ki so na poti s to finančno podporo preko teh gospodarsko razvojno logističnih središč lahko uresničila te projekte, ki jih sicer ne bi mogla uresničiti. Vemo, da je za ta namen v celoti namenjenih 9 krat 50 oziroma še nekaj več milijonov evrov v celotni shemi. Pomeni pol milijarde evrov do 2013 oziroma 2023 in da bi bilo zmanjšane teh sredstev na tej točki po moji oceni en negativen

54. TRAK (VI)

(nadaljevanje) signal vsem tistim, ki so na ta sredstva tudi računali oziroma svoje programe utemeljevali upoštevaje tudi ta vir.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Naprej diskusija o teh dveh vloženih amandmajih. Želi kdo diskutirati, mnenje, stališče? Nihče. Malo bolj energično, državna sekretarka.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Glede prvega amandmaja. Sredstva se v primerjavi z letom 2008 z realizacijo povečujejo za 600.000 evrov. Program, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo je s tem denarjem v polni meri moč realizirati, zato menimo, da tak amandma ni potreben.
Kar se tiče drugega amandmaja. Že prej smo povedali, da smo v večini temeljili pri načrtovanju evropskih sredstev na projektih, za katere smo ocenjevali, da jih je moč v polni meri tudi realizirati in sredstva v tem letu povrniti. Zato so sredstva tu načrtovana v obsegu, ki je manjši od prvotno načrtovanih. V kolikor se bo izkazalo, da bo moč izvesti večji program na tem področju oziroma pripeljati še dodatne projekte, potem bomo seveda sredstva za te namene povečali, kar nam dopušča zakon.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Sedaj pa dve mnenji. Gospod Černač, potem gospod Vizjak.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala. Povedal bi še to. En del teh sredstev, ki se namenjajo programu povečanja konkurenčnosti, se pravi novemu razvoju, novim kvalitetnim delovnim mestom, smo predlagali, da se prerazporedi iz postavke članarine mednarodnim organizacijam. Ta postavka se povečuje iz milijona 800.000 evrov na 7 milijonov 933.000 evrov.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Prosim, gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: jaz verjamem, da ima državna sekretarka malo problemov, ker to ni program Ministrstva za gospodarstvo, to je program Vlade. Vlada je sprejela program ustanavljanja predstavništev slovenskega gospodarstva in je notri zapisala, da se morajo vsako leto ustanoviti tri nova. In od aktivnosti ministrstva je odvisno in neki prioriteti ministrstva odvisno ali to naredi, ali ne naredi, ali zanalašč malo bremza pri tem. In če je tak signal, potem bo bremzal in boste rekli, ni realizacije in ker ni realizacije ni potrebe in to je začaran krog.
Pa še nekaj. V obrazložitvi piše drugače kot ste vi povedala. V obrazložitvi Ministrstva za gospodarstvo piše, da bo Vlada tu varčevala. To je eksplicitni stavek iz obrazložitve Ministrstva za gospodarstvo. Da je v sklopu varčevanja tudi predvideno ne tako ambiciozna širitev te mreže. Torej, razlogi so očitno drugje. Razlogi so, da se na tem polju varčuje.

55. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Poglejte, Slovenija je ena izmed najbolj odprtih ekonomij. Mi imamo indeks odprtosti našega gospodarstva 130 kar je med najvišjimi v državah članicah Evropske unije seveda ker smo majhna ekonomija in smo vpeti v te mednarodne tokove. Jaz verjamem, da enim podjetjem, Krka, Helios, itd., ni potrebno vtirati pot pa tudi morebiti tem kdaj na teh mednarodnih trgih s pomočjo takšnih predstavništev, gotovo pa so mala in srednje velika podjetja še kako potrebna take infrastrukture, ki na neki način pozna zakonodajo tega okolja, pozna institucije tega okolja, pozna tudi, ne vem, razne asociacije, gospodarske asociacije in dobro je na tak način seveda odpirati in vtirati tudi slovenskim malim in srednje velikim podjetjem pot na te tuje trge. Torej, če se tukaj sklicujemo, da pač ni bilo moč izkoristiti program ministrstva je potrebno vedeti, da je to vladni program in do sedaj ga še nihče ni preklical in ta program velja. To je ena stvar.
Druga stvar. Če bi bilo potrebno krčiti sredstva prej spremeniti program Vlade na tem področju, to je program, ki ga je Vlada sprejela leta 2005.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Še kakšno mnenje, stališče? Ja. Prosim, gospa državna sekretarka.

MAG. HELENA KAMNAR: Jaz sem povedala, da se bo veljavni program lahko izvajal z obsegom sredstev kot so načrtovana. Varčuje se lahko na različne načine, to smo videli pri prvem amandmaju.
Kar se tiče povečanje sredstev za mednarodne članarine je pa do povečanja prišlo, zaradi prenosa sredstev oziroma ene od članarin za OZN iz Ministrstva za obrambo na Ministrstvo za gospodarstvo in gre zgolj za strukturno spremembo v načrtovanju rebalansa ne pa za dejansko povečana sredstva za na namen.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Prosim.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ena roka ne ve kaj dela druga. V obrazložitvi rebalansa proračun za leto 2009 stoji stavek: "Gospodarstva, predstavništva se zmanjšujejo, zaradi varčevalnih ukrepov pri usmerjanju gospodarske diplomacije." Ne, zaradi tega, da je zmožno z manj sredstev narediti več, ampak zaradi tega, ker se pač varčuje.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Če ni več diskusij bi predlagal, da preidemo počasi na glasovanje. Najprej bomo glasovali o prvem amandmaju pri podprogramu mednarodno delovanje in udeležba vložen s strani poslanske skupine SDS. Začenjamo z glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore na odboru.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju in sicer pri podprogramu programi povečevanja konkurenčnosti. Začenjamo glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem. Ugotavljam, da tudi ta amandma ni dobil podpore.
Prehajamo na amandma, ki je vložen k uporabniku Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence. Amandma je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Odpiram diskusijo oziroma razpravo v zvezi s tem amandmajem. Prosim, gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Tako kot je Vlada sledila usmeritvam, da je potrebno za učinkovito delo neke protikorupcijske komisije znatno povečevati sredstva. Bi lahko tudi tu sledila, da lahko Urad za varstvo konkurence učinkovito dela, če se mu ob tem zagotavlja ustrezne pogoje za delo. Med ustrezne pogoje za delo seveda sodi predvsem neki normalni okvir sredstev, ki jih ta Urad potrebuje za svoje delovanje.

56. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) Kot vemo iz preteklosti, prihaja pri aktivnostih Urada za varstvo konkurence tudi za, kako bi rekel, nek forenzičen tip, način dela, ko se ugotavljajo določeni kartelni dogovori in razne oblike koncentracije formalnih, neformalnih povezav, ki skrivljajo konkurenco, da je to pravzaprav zahtevno opravilo, ki nedvomno ni birokracija, ki je zaposlena na uradu dovolj in se za te potrebe nekih učinkovitih postopkov poslužuje urad tudi najemanje teh storitev oziroma aktivnosti izven. Seveda se poslej ne bo ukvarjal s tem oziroma raziskoval tako detajlno teh deviacij, če ne bo imel enostavno pogojev za delo. In tukaj je pravzaprav sedaj priplavalo na površje neka resnost oziroma neka odločenost aktualne vlade, da se intenzivira oziroma, da se naredi delo varuha konkurence učinkovito. Mislim, da je posmeh temu, ta predlog, da se znižujejo sredstva Uradu za varstvo konkurence namesto, da bi se tukaj bistveno intenzivirali aktivnosti. Verjamem, da je tudi varuh konkurence marsikomu kje stopil na kakšen žulj, vendar bi te lobisti, ki so pripeljali verjetno potem do tega zaključka tukaj skozi proračun, lahko nekako na bolj posrečen način recimo ovirali delo, kot pa tako evidentno kot se tukaj kaže z zmanjševanjem sredstev. Torej tudi sam se tako ali drugače mešano strinjam z nekaterimi potezami tega urada, vendar to niti približno ni pomembno. Pomembno je, da so odločitve varuha učinkovite, hitre, torej in da so zakonite. Učinkovitost in zakonitost se mi zdi ključ in to je seveda povezano z zagotavljanjem pogojev za delo in mislim, da gre ta rebalans v nasprotno smer, kar znajo slovenski potrošniki kot tisto, potem žrtveno jagnje monopolnih zlorab najbolj plačati. Vidimo pravzaprav tudi usmeritve nekaterih vidnih predstavnikov vlade, pristojnih na primer za energetiko, kako so v luft skočili, ko sedaj na trgu ponuja nekako ceneje elektriko kot smo bili navajeni, ko so se kartelno dogovorili, ker je nekdo pač, pravzaprav ponudil neke druge cene od katerih bodo profitirali samo potrošniki, to kar na enkrat direktorju direktorata na paše. Pravi, da to pa je ja čudno, da bo pa sedaj kar tole tukaj nekaj konkurenca. Tako da, jaz se bojim tega gledanja v prihodnost.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Še kakšno stališče, mnenje? Če ni več... A ha, prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz mislim, da se na tem, pa še na nekaterih drugih primerih na nek plastičen način kaže ta različna obravnava različnih subjektov. Spomnite se, pred nekaj dnevi oziroma tedni, meseci tudi, smo v tem Državnem zboru obravnavali olajšave in smo ugotovili, da vladajoči razlikujejo možnost dostopnosti do teh olajšav glede na statusno obliko organiziranosti, da s.p.-ji pa d.o.o.-ji ne morejo biti v enakopravnem položaju. Potem smo bili kar na enkrat čudežno razsvetljeni, ko je prišel v proceduro zakon, ki je rekel, ne ne, morajo biti enakopravno obravnavani, tisti ki kupujejo kamione pa avtobuse. Ampak tisti pa, ki vlagajo v druge tehnologije, pa ne, tam imamo pa še vedno različno obravnavo. Eni lahko pri stroju za izdelavo paletov v rednosti milijon evrov olajšav, uveljavljajo 3% oziroma 30 tisoč evrov,

57. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) drugi pa 300 tisoč evrov samo, zaradi tega, ker so eni organizirani kot s.p. drugi pa kot d.o.o. Tukaj se sedaj kaže nekaj podobnega. Na eni strani tiste regulatorne institucije, ki so vladajoči na neki način, posamezniki, ki delajo v njih pomagali, da so z razpihovanjem laži in manipulacij prišli na oblast, je potrebno nagraditi, tisti pa, ki so bili nekaterim ves čas trn v peti tiste je pa potrebno sankcionirati, če ne gre drugega s tem, da se jim zmanjšajo sredstva in s tem posredno možnosti za delovanje. Mislim, da to ni v redu in da ta intenca kaže na to, da se ne zavedamo vsi skupaj resnosti tega problema, ne enega in ne drugega, ker prej ali slej te deviacije vedno udarijo nekoga po glavi. Tako da jaz mislim, da je zmanjševanje sredstev Uradu za varstvo konkurence najslabše kar se lahko zgodi in mislim, da je javnost tega urada okrepiti, mu dati podporo, vendar se te podpore ne da na tak način, da se mu sredstva za delovanje odtegnejo. Ob tem, da ima ta urad neke vsebinske močne pristojnosti, na drugi strani pa se povečujejo sredstva nekemu uradu, ki nima nobenih vsebinskih pristojnosti, ki se ukvarja s premetavanjem papirjev, ki so v uradnih evidencah in za kar ne bi bilo potrebno kakšnih posebnih institucij, ampak bi lahko to neki uradnik povzel ven. V kolikor bi bil sprejet zakon, ki smo ga predlagali bi bili itak vsi naši prejemki javno objavljeni, ne bi bilo nobenega problema z manipulacijo glede tega. Tukaj, kjer gre pa za neka vsebinska vprašanja, kjer gre za tudi neke ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti, kjer gre za neki urad, ki je verjetno na udaru tako enih kot drugih pa se mu daje jasen signal s tem, da se mu zmanjšujejo sredstva, kam bo ta usmeritev šla. Spomnimo se pred časom, pred pol leta nazaj smo bili priča razmišljanjem o tem, da ga je potrebno ukiniti oziroma kot bi nekateri kolegi tukaj v tej dvorani povedali nadgraditi to delovanje z eno bolj pomembno in širšo institucijo, ki bo uspešnejša pri odkrivanju teh deviantnih posegov, itd. Jaz mislim, da je zmanjševanje sredstev slab signal tem institucijam pa tudi državi.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Naslednji se je prijavil k besedi gospod Bogdan Čepič. Prosim.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Zelo dosti govorimo, koliko zmanjšujemo Uradu Republike Slovenije oziroma koliko proračun zmanjšuje Urada Republike Slovenije, za vas so konkurence sredstva. Gre za 20 tisoč evrov. To je tisti del na plačah, ki se zmanjšuje v skladu z zmanjševanjem plač zaposlenih znotraj tega in to kar je ta Državni zbor že sprejel, nobenega drugega zmanjševanja znotraj tega ni. Res pa je, da se povečuje za 50% brez prave obrazložitve zakaj in za kakšno vsebino. Gre za nedvoumno pomemben organ znotraj tega našega sistema, ne omejuje se ga, se mu ne zmanjšuje stvari, ampak mu prav toliko namenja, kolikor mu je bilo namenjeno tudi že s proračunom za leto 2009, tistim proračunom, ki ga je sprejela prejšnja Vlada. Zmanjšuje se samo v tistem delu, ki govori seveda o zmanjševanju plač. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod Černač, prosim.

ZVONKO ČERNAČ: To seveda ne drži. Če bi pogledate rebalans in prej smo o tem kar nekajkrat govorili, smo ugotovili, da pri treh uporabnikih se sredstva zmanjšujejo za plače pri večini ostalih se povečujejo. Recimo, Komisija za korupcijo se povečujejo za 214 tisoč evrov sredstva iz 400 tisoč, za 50%. SAZU za 40 tisoč evrov, generalni sekretar Vlade za 162 tisoč evrov, Urad predsednika Vlade za 124 tisoč evrov

58. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) in tako naprej. Povsod se povečujejo sredstva za plače. Tako da ne gre za to, kar pravite, za zmanjševanje na osnovi nekih 4% in tako naprej. Gre za jasen signal, tudi če bi šlo samo za en evro. Tega, da ta urad ni več zaželen oziroma da njegove aktivnosti niso zaželene v takšni meri, kot bi bile.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Ja, hvala.
Gospod Čepič ima tudi repliko. Prosim.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa.
Mislim, da se razumemo, da se pogovarjajmo o podprogramu 14012104. Ta podprogram na katerega ste vi vložili amandma se zmanjšujejo sredstva za 20 tisoč evrov. Nič več in nič manj. In ne govorimo o nobenem drugem programu ali podprogramu. Se ponekod povečujejo, tudi na račun tega, kar se je v zadnjem času in v izteku te vlade zaposlovalo tudi več ljudi, tako, kot je bilo na odborih povedano. In tudi zaradi nekaterih prerazporeditev, ki seveda niso bile zajete v proračunu, ki je bil sprejet leta 2007, za to, da se lahko plače normalno izplačujejo. Ampak v tem konkretnem primeru gre za zavajanje, gre za 420 tisoč evrov povečanja oziroma za 400 tako, da bi imel po novem program milijon 288 oziroma milijon 300 tisoč evrov.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala.
Torej, mislim, zdaj se lahko pogovarjamo o tem, kar se vidva pogovarjata. To se vidi iz teh številk. Torej, iz tega kar sta povedala je jasno, da vi - Poslanska skupina SDS predlagate, da se poveča obseg sredstev glede na dosedanje pri Uradu za varstvo konkurence za 400 tisoč evrov, in mislim, da ste tudi, bi rekel, dosti kvalitetno utemeljili zakaj bi to veljalo storiti.
Prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Ja, predlagamo nekaj podobnega, kot za nekatere druge proračunske porabnike. Menimo pa, da je teža Urada za varstvo konkurence večja kot pri nekaterih drugih, kjer se jim sredstva povečujejo za 50% ali več. Zaradi tega to predlagamo.
Še enkrat pa moram povedati, da to kar je bilo rečeno, ni bilo zanikano. Vi ste prej govorili o tem, da se sredstva za plače zmanjšujejo vsem za 4%, to ste rekli. In zaradi tega se tudi v UVK-ju, ni res - se ne zmanjšujejo, se povečujejo. Razen štirim.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, poglejte...

MAG. ANDREJ VIZJAK: .../Iz ozadja./... Imam vprašanje.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Imate vprašanje za predstavnike Vlade? Ja, prosim gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ali imate, prosim, oceno realizacija UVK-ja za leto 2008? Ker iz tega proračunskega dokumenta imamo predlagan proračun, rebalans in spremembo. Zakaj to govorim? Namreč, spomnim se, da je v letu 2008 precej aktivnosti potekalo na podlagi potrebe po okrepljenem delu UVK-ja, da je lahko pariral in servisiral vse postopke, ki jih je začel in da je bilo za to treba zagotavljati dodatna sredstva glede na sprejet proračun 2008. Zato se mi zdi, da je bilo tudi ob neki najavi rebalansa 2009, pravzaprav zelo jasno, da se bo ta kontinuiteta ali pa, bi rekel, povečana dinamika zagotavljanja pogojev dela za UVK na nek način nadaljevala. Zato me zanima ali razpolagate s to informacijo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, hvala.
Helena, prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Žal, v tem trenutku ne razpolagam s to informacijo. Jo bomo pa pridobili.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Je konec diskusije? Želi še kdo? Če ne, potem prehajamo na glasovanje v zvezi s predlaganim amandmajem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da predlagani amandma ni dobil podpore na odboru.
Prehajam na naslednjega uporabnika, to je Veterinarska uprava. Imamo vložen en amandma, predlagatelj je gospod Bogovič Franc.
Odpiram diskusijo v zvezi z vloženim amandmajem.
Ja prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik.
Čisto na kratko. Šlo bi naj za Kmetijsko-svetovalno službo. Sam si sicer težko razlagam zakaj je do tega prišlo, ampak dejstvo je pač takšno, da ta služba zaradi plačne reforme, ki pač je nima dovolj sredstev na razpolago za izplačilo plač oziroma povečanje plač kmetijskim svetovalcem. Jaz ne vem zakaj je do tega prišlo. Najbrž kakšen šum kje na liniji Kmetijsko-gozdarska zbornica - Ministrstvo za kmetijstvo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, hvala.
Še kakšna diskusija? Če ni nobene diskusije, potem prehajamo na glasovanje v zvezi s predlaganim amandmajem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podporo na odboru.

59. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Ugotavljam, da ta amandma ni dobil podporo na odboru.
Prehajamo na naslednjega uporabnika. To je Direkcija Republike Slovenije za ceste. V zvezi s tem uporabnikom in njegovim proračunom je vloženih kar 6 amandmajev kot lahko vidite. Torej, odpiram diskusijo o vseh šestih vloženih amandmajih. Želi kdo diskutirati, obrazložiti svoje mnenje ali kaj drugega, morda vprašanje? Če ni nobenega vprašanja niti diskusije predlagam, da gremo po vrsti tako kot so predstavljeni amandmaji, in sicer najprej bomo glasovali o amandmaju pod številko 1. Začenjam glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da amandma pod številko 1, ki ga je vložil gospod Ribič Janez ni dobil podpore.
Prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem pod številko 2.
Ugotavljam, da tudi amandma, ki ga predlaga gospod Kres Gvido ni dobil ustrezne podpore na odboru.
Prehajamo na amandma pod številko 3, ta amandma predlaga gospod Radovan Žerjav. Prehajamo na glasovanje v zvezi s tem amandmajem.
Ugotavljam, da tudi amandma pod zaporedno številko 3 ni dobil podpore.
Prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem pod številko 4, ki ga je vložil gospod Radovan Žerjav.
Ugotavljam, da tudi amandma pod zaporedno številko 4 ni dobil podpore.
Prehajamo na amandma pod zaporedno številko 5, ki ga je vložil gospod Radovan Žerjav. Prosim za glasovanje.
Ugotavljam, da tudi amandma pod zaporedno številko 5 ni dobil podpore.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod zaporedno številko 6, ki ga je vložil gospod Radovan Žerjav.
Ugotavljam, da tudi ta amandma ni dobil ustrezne podpore na Odboru za javne finance in monetarno politiko. S tem smo končali glasovanje v zvezi z amandmajem pri tem proračunskem uporabniku.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za okolje in prostor. Kot se vidi iz pregleda amandmajev je kar nekaj amandmajev vloženih v zvezi s tem proračunskim uporabnikom, zato bi prosil, da obravnavamo amandmaje po posameznih podprogramskih sklopih, da bo bolj jasno. Prehajamo na podprogram spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Amandma je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Odpiram razpravo v zvezi s tem amandmajem. Želi kdo diskutirati? Gospod Černač, prosim.

60. TRAK: (NB)

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Ta amandma se nanaša na področje spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Gre za področje, kateremu je v politiki vlade namenjenih dosti besed. In jaz predlagam, da bi bilo prav, da se potem te besede tudi udejanjijo. Rebalans na tem področju govori o tem, da se z rebalansom bistveno zmanjšujejo že sedaj ne ne vem kako velika sredstva za center za obnovljive vire in varstvo okolja, ki se prepolavljajo in tisto kar je bistveno, zmanjšujejo se sredstva za subvencioniranje ukrepov ure in ... in sredstva za trajnostno energijo, ki so tudi evropska sredstva. S tega razloga se predlaga, da se to področje vsaj v neki meri, ne bom rekel okrepi, ampak da zmanjšanje ni tako izrazito kot se ga predvideva z rebalansom, kjer je zmanjšanje za približno 18 milijonov evrov v celoti gledano. Predlagamo, da se ta sredstva namenijo iz tiste postavke o kateri sem že prej govoril, da je nerealna oziroma, da nima zakonske podlage, da bi lahko bila v rebalans umeščena in to je teh 50 milijonov vračil vlaganj v telekomunikacije, ki so v rebalans zapisane ne da bi za to obstajala zakonska podlaga. Sedaj ukrepi na tem področju, gre za center za obnovljive vire energije in varstvo okolja, ki je bil ustanovljen pred dobrim letom dni. Gre na drugi strani za podporo usmeritvi vlade, da se bodo ta področja, se pravi uporaba obnovljivih virov energije ustrezno okrepila. Gre za eno splošno usmeritev, ki smo se jo kot država tudi obvezali v okviru predpristopnih pogajanj, da bomo to področje na ustrezen način ustrezno ovrednotili in podprli. Gre v končni fazi tudi za podporo temu, čemur naj bi država, njene institucije, sledile zgledom. Se pravi, s pričetkom obnavljanja javnih stavb, ki ne ustrezajo ustreznim okoljskim standardom. Vi veste, da se bo v letošnjem letu uveljavil pravilnik na tem področju, ki bo določal strožje kriterije pri toplotni zaščiti stavb, ki bo določal ustrezne ukrepe, ki jih je potrebno zagotoviti tako pri novogradnjah kot pri rekonstrukcijah na tem področju. Ki predpostavlja tudi ustrezen suport državnih institucij ljudem na tem področju, in ki na drugi strani omogoča oziroma pomeni neko tržno nišo v Sloveniji, pri tehnološkem preboju na teh segmentih. Mislim, da gre za enega izmed aktivnosti, ki mu mogoče ne posvečamo dovolj pozornosti in mislim, da z enim učinkovitejšim delovanjem bi lahko beležili v relativno kratkem obdobju zelo dobre rezultate. Nesprejemljivo je namreč, da trenutno na tem področju delujemo na tak način, da 99% našega lesa kurijo Italijani, Nemci, Avstrijci, ne vem še kdo, v okviru predelanih peletov. Pomeni, da je potrebno te politike spremeniti, da je potrebno nekaj na tem področju narediti, predvsem pa mislim, da gre za ukrepe, ki imajo relativno velik odstotek vračila skozi ustreznejšo energetsko zaščito stavb, prihranek pri energiji, prihranek pri uporabi materiala itn. In zaradi tega je nerazumljivo, da vlada v bistvu zmanjšuje sredstva tam kjer obstajajo neki, s strani vlade, res da prejšnje potrjeni programi, ampak še vedno veljajo, niso bili spremenjeni. Gre za program glede Soveva, kjer se mimo tega, kar je bilo potrjeno na vladi, teh 440 tisoč evrov, sredstva zmanjšujejo na 218 tisoč evrov in na drugi strani gre za zmanjševanje sredstev na področju aplikacije teh ukrepov, ki jih bo država morala ali ne, uvesti, ali pa bo morala spet zakonodajo spreminjati pa iti korak nazaj in doreči milejše standarde kot so sedaj predpisani, kar bi bilo seveda slabo oziroma ne bi bilo dobro, ker bi dala zelo negativen signal vsem ostalim, ki naj bi temu signalu sledili. Poglejte, če kje, mislim, da gre tukaj na temu področju dejansko za en amandma, ki pomeni eno ohranitev ene usmeritve za naprej, ki pa zneskovno ne pomeni tako veliko kot skozi ta amandma dobimo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala! Še kakšno stališče, mnenje, v zvezi s tem? Če ni... Je. Vili Trofenik, potem pa Luka Juri.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Z intenco tega amandmaja, kratko povedano, bi bilo treba podpreti in se možno z njo strinjati. Vendar, če bi bilo dosledni, jaz sem se prej enkrat oglasil, ker sem pričakoval, da bi nekdo predlagal v to korist tisto prerazporeditev, pa ne.

61. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Ker, če kdo, dva lastnika sta javni, ki so energetsko neustrezne - lokalne skupnosti pa država. Bojim se, da celo malo lokalne skupnosti imajo več problemov s tem, ampak se ga ne zavedajo, na drugi strani pa vedno stokajo, kako težko zagotavljajo vrtcem in šolam in drugim, da ne bom tega rekel. Miselnosti pri nas je pač drugačna, zaradi tega razumem to, da niso pripravljeni ustrezni programi, da se postavka znižuje poleg objektivnih potreb. Seveda ne morem se strinjati, čeprav je bilo že danes velikokrat povedano pa jaz se nisem oglasil, da je možno to vzeti na postavki vračanja. Dajmo si enkrat že odgovoriti na vprašanje, ali bomo stavili vračanje v telefoniji ali pa jih bomo naprej vračali. Če hočemo vračati moramo imeti denar, tako vračati kot smo do sedaj ni možno in tu ni več diskusije. Ta diskusija v tem delu, jaz ne želim, da bi midva z gospodom Černačem sedaj imela tukaj neko osebno polemiko, daleč od tega, se tudi ne bom oglasil, enostavno je nesprejemljiva. Tako je, podrobno o tem pa se bomo lahko verjetno jutri pogovarjali, tudi o pogodbi, na tisto, ki se sklicujete in katero zakon predvideva, ker to je unicum pogodbe, ki nima niti vrednosti napisane. Ne vem, če je kdo še kdaj tako pogodbo kje napisal.
Tako da, jaz intenco podpiram, da bi se zagotovila ta sredstva za ta namen samo ne iz tega razloga in bi pričakoval, da bi predlagatelj našel kakšen drugi vir, ki bi bil sprejemljiv, zaradi tega tako obliko amandmaja pač ne morem podpreti. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Hvala. Luka Juri, potem pa še enkrat gospod Černač. Prosim.

DR. LUKA JURI: Mislim povedati, da se z namenom strinjam in da se takšna postavka vedno da stimulirati, žal pa mislim, da bi bilo smiselno drugače oblikovati predlog zmanjševanja, da bi bilo dejansko z vidika zmanjševanja sredstev pri drugih postavkah sprejemljivo. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz sem vesel te podpore in če prav razumem vajino razpravo je problem, od kje se ta sredstva jemljejo. Da bi bila ta dilema manjša bom danes že ene petič ponovno razložil to vprašanje, da bo jasno vsakemu tudi tistemu, ki mogoče razlaga z besedami, mi ne leži najbolj pa bom ta graf postopno, tako osnovnošolsko razložil, mogoče bo potem bolj jasno pri teh vlaganjih za kaj gre.
Rebalans, ki bo imel teh 50 milijonov, v kolikor ne bo zakon predhodno spremenjen bo nezakonit in ga bo potrebno izpodbijati, ker bo imel odhodek, ki ne temelji na zakonski podlagi, o tem smo v prejšnjem mandatu večkrat govorili v drugih situacijah in smo zelo večkrat poslušali zgodbe o tem, ali je za neke zakonska podlaga ali ni. Tukaj je ni. Ne se sprenevedati. Izplačila tečejo permanentno. Slovenska odškodninska družba jih izplačuje. Prej sem jaz pokazal eden listi iz IPS-a, kjer je SOD nakazal občini ta vračila in to stalno permanentno poteka kot pač ti zahtevki prihajajo oziroma kjer ni zahtevana arbitraža ali ne vem kako so že ti postopki razčiščevanja, če se nekdo s tem ne strinja preko pravobranilstva.

62. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) To, da naj bi to proračun to izplačeval, tega ni nikjer napisanega. Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je zelo jasen. Zelo jasen. Približno tako jasen, kot tisti sklep Vlade, da si morajo direktorji plače znižati, pa se nekateri okrog tega sprenevedajo. Približno tako jasen je tudi 11. člen zakona, ki v štirih odstavkih opredeljuje to področje. Tukaj ni nobena pogodba bistvena, bistven je zakon, ker pogodba je izvedba zakona in ne more biti z njim v nasprotju in v tem primeru tudi ni. Prvi odstavek pravi: "Z namenom izvajanja tega zakona Republika Slovenija s posebno pogodbo neodplačno prenese na Slovensko odškodninsko družbo do 653 tisoč 548 delnic družbe Telekom." Zakaj Telekom? Zaradi tega, ker iz tega naslova se ta vlaganja vračajo, ker je to premoženje tam nastalo in je alocirano.
Se pravi, poglejte gospod Trofenik Vili. Ne zdaj gledati v mizo. Ni treba da vas je sram. Država, proračun je prenesla na Slovensko odškodninsko družbo premoženje, delnice Telekoma; je tako; je prenesla in so zdaj tukaj. In naprej pravi: "Prenesene delnice so vir financiranja vračanja vlaganj in z njim povezanih stroškov po tem zakonu." Se pravi, to premoženje, ki je zdaj tukaj alocirano, pri temu subjektu, je vir za vračilo vlaganj. Nikjer ne piše, da jih je treba prodati. To je vir. Nekdo je nekomu dal hišo in rekel: "Glej, vredna je pol milijona, poplačaj moje upnike, ki jim dolgujem pol milijona." Ali bo zdaj on tisto hišo prodal ali ne je njegov problem. Če ima toliko denarja, da mu ne bo treba prodati ali če bodo trenutne razmere na trgu takšne, da ni treba prodajati, jo bo ohranil, poplačal upnike in ima premoženje, ki bo mogoče čez leto vredno dva milijona ne samo pol milijona. Se strinjamo s tem, ne?! Se pravi, zakon pravi: Država prenese na Slovensko odškodninsko družbo premoženje in reče: "Iz naslova tega premoženja poplačajte tem, poplačajte vlaganja, ki so jih imeli v telekomunikacije." To pa so vsi ti subjekti od A do Ž.
Kaj pa zdaj pravi Vlada oziroma Ministrstvo za finance oziroma gospa Kamnarjeva? Mi bomo pa zdaj iz proračuna, poleg tega premoženja, ki je alocirano na Sodu še 50 milijonov evrov še enkrat nakazali. Se pravi, 2-krat bo Slovenska odškodninska družba dobila premoženje za poplačilo vlaganj. 2-karta, ne 1-krat! Prvi del zgodbe.
Naslednji del zgodbe. Četrti odstavek: "Če vir financiranja iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za vračanje vlaganj"; aha, zdaj pa pridemo do situacije, da je ta hiša, ki je bila prenesena, manj vredna in ne zadošča da bi ta, ki mu je nekdo dal to hišo, poplačal te upnike. Zaradi razmer na trgu ali kakorkoli je vredna manj. Kaj pravi zakon? Država mora v takšnem primeru dati poleg te hiše še eno hišo ali še dve ali še tri. Toliko kolikor je treba vrniti, pravi zakon, se ta dodatno zagotovi s finančnim in stvarnim premoženjem države. Z realitetami ali z delnicami ali ne vem s kakšnimi vrednostnimi papirji...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Lahko tudi z denarjem, veste...

ZVONKO ČERNAČ: V nobenem... ni res, v nobenem primeru pa ne z denarjem!

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Seveda lahko.

ZVONKO ČERNAČ: V nobene. ...in to je bistvo, zakon ne določa, da bi se lahko ta razlika, zakon tega ne določa, ta razlika zagotavljala s finančnimi sredstvi. Pa tudi če bi določal...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Določa, določa.

ZVONKO ČERNAČ: ...tega ne vemo, dokler ne bo postopek do konca zaključen. Ko bomo vedeli kolikšen je celoten seznam upravičencev, ko bomo vedeli kolikšen je celoten seznam teh terjatev in koliko je na dan D vredno to premoženje, takrat bomo lahko šele te vrednosti soočali in bomo lahko ugotavljali ali je bilo tega premoženja, ki ga je bilo prenesenega na Slovensko odškodninsko družbo več, kot je treba vrniti tem upravičencem ali ga je bilo manj. In šele takrat se bomo lahko pogovarjali, da bo eventualno manjkajočo razliko država, namesto s finančnim ali stvarnim premoženjem, kot določa zakon, zagotavljala z likvidnim finančnim prenosom iz proračuna. Dokler pa tega ne vemo in dokler zakon ni spremenjen, do takrat pa osnove za to, da bi v proračunu, "kamoli" v rebalansu proračuna predvideli odhodek v višini 50 milijonov evrov, do takrat takšne osnove ni. Zaradi tega smo tako pri tem amandmaju, ki govori o realnih potrebah, o potrebah kjer se sredstva za konkretne ukrepe na področju obnovljivih virov energije in varstva okolja zmanjšujejo in to v veliki meri, na področju spodbujanja učinkovite rabe, tudi v javnih stavbah, zmanjšujejo. Na drugi strani pa država s spremenjeno regulativo nalaga, da je treba tako početi, se pravi povečuje stroške, v tem okviru, ko imamo na eni strani eno hipotetično postavko, ki ni utemeljena v zakonu, na drugi strani pa realno potrebo sektorja, države in vseh ostalih sektorjev s sklopu države, za energetsko sanacijo stavb in vse ostale projekte na tem področju, kar se tiče hitrejše rabe obnovljivih virov energije predlagali, da se ta sredstva pač vzamejo tam, kjer dejansko odliva ne bo. In mislimo, da je s tem ta dilema odpravljena. In vam predlagam, gospod Trofenik, da naš amandma podprete, ker je ta skrb, ki ste jo izrazili, popolnoma odveč, da se ta vračila vlaganj ne bi nadaljevala. Ta vlaganja potekajo, izplačuje jih Sod. Ta virman oziroma to nakazilo, ki sem ga imel jaz, je izpred nekaj dni. Tako, da o tem ni nobene bojazni.

63. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Ne moremo pa imeti verjetno v dveh bilancah, v dveh zaključnih računih odliva z istega naslova. Verjetno pa se s tem vsi, ki sedimo v tem prostoru strinjamo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala, gospod Černač.
Zdaj bom jaz, ne interveniral, ampak povedal svoje mnenje, kot član odbora, ne kot predsednik odbora.
Torej, najprej bi rad povedal, da mi je amandma, ki ga je vložila SDS izjemno blizu. In resno razmišljam, da bi ga podprl. Ker se mi zdi, da je delovanje vlade na področju spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije po mojem premalo intenzivno, da se je tukaj Vlada premalo angažirala. In tudi nekatere uredbe, ki jih Vlada pripravlja, oziroma pristojno ministrstvo, se mi ne zdijo ustrezne. Zdi se mi, da gredo stran od prave smeri na tem področju. In to se mi zdi eno od tistih področij, kjer bi lahko vlada v času gospodarske krize naredila največ, v smislu prestrukturiranja posameznih področij vizavi potrebi, da se investira. Če je kje čas, da bi vlada spodbujala investicije in investiranje in se šla kenezijansko politiko ali ekspanzivno fiskalno politiko, potem je to ravno na področju obnovljivih virov energije in varčevanja z energijo.
V tem kontekstu bi jaz rekel, vsebinsko podpiram vaš amandma. Sem zelo blizu tega, da bi ga celo podprl. Seveda, v tistem delu, kjer vi razlagate ta drugi del, ste ga že parkrat ponovili, pa moram reči, da se ne strinjam v celoti z vami. Predvsem zaradi tega ne, ker nam poskušate razložiti na relativno zelo preprost način resnico, ki je vam seveda zelo enostavna in verjamem, da jo zagovarjate - verjetno iz vsebinskih pa tudi političnih razlogov. Prvi problem je čisto formalne narave, zakaj se ne strinjam v celoti. To je preprosto zato, ker je Računsko sodišče tisto, ki je merodajno, da v tem primeru presodi in v tem primeru je Računsko sodišče presodilo in ocenjuje drugače, kot vi. Jaz sem celo pripravljen, mogoče kdaj ob točki razno to temo tukaj odpreti s predstavniki Računskega sodišča, da bi vsebinsko ugotovili kaj se res skriva, tako za izvajanjem tega zakona, kot tudi v zvezi s temi sredstvi, ki se tako knjižijo kot se knjižijo. Jaz sem seveda prepričan, da se Računsko sodišče ni uštelo in da ima prav, da v tistem času in dokler se stvarnega premoženja in finančnega premoženja, ki je bilo preneseno na Sod ne da iztržiti ustrezna sredstva za to, da bi se poravnavalo te odškodnine, da je dolžan, kot ste vi rekli, v nadaljevanju vlada to nadomestiti in zagotavljati sredstva za to, da se odškodnine izplačujejo. Zdaj, vi menite, da denar ni finančno sredstvo in torej, če vlada nakazuje sredstva, da potem to ni v skladu z zakonom. No, jaz se nočem zdaj z vami o tem prepirati, ker se mi zdi, da to ni predmet te diskusije. Jaz bi se raje skoncentriral na ta amandma, in bi rekel, bi ga raje podprl in bil na tej točki z vami, tako zaradi tega amandmaja takšnega, kot je, v tistem delu, kjer dodeljujete dodatna sredstva, pa tudi zaradi demonstracijskega efekta in jasnega signala vladi, da menimo, ali vsaj jaz menim, da je na tem področju storila premalo in da je premalo pogumna in da bi lahko storila več. Ne govorim samo o tem delu, tudi o energetskem sicer. Z južnim tokom, plinovodom in tako naprej. Jaz sem o tem tudi že javno govoril, da mislim, da bi tukaj vlada lahko storila več.

64. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Torej, jaz bi poskušal, ne vem pa če bo to možno, to diskusijo o pravilnosti knjiženja in tolmačenja zakona o katerem vi govorite, prenesti mogoče na eno posebno diskusijo in sem o tem pripravljen diskutirati s strokovnjaki, tako za bilance, tako za javne finance, kot tudi za poslovne finance. Potem bi mogoče lahko prišli do konca temu zakonu.
Zdaj pa je, bi rekel, je naša diskusija mogoče obremenjena tudi s tem kaj želimo s tem doseči, če se tako ali drugače knjiži ta stvar. Vendar pa je moja ocena, da, seveda 3 milijone evrov, kot je tukaj predmet v tem amandmaju, v bistvu ne bi nikakor porušilo vračanja odškodnin oškodovancem, in zato se mi v tem kontekstu to ne zdi tako velik problem, kot bi sicer bil, če bi šlo za večjo vsoto.
Toliko z moje strani. Kot rečeno, pa mi je vaš amandma zelo blizu in povsem možno, da ga bom kljub, mogoče ogorčenju mojih kolegov, na koncu celo podprl.
Zdaj je pa Vili Trofenik na vrsti, potem pa še Vili Rezman.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo.
Najprej bo replika, potem pa še malo diskusije.
Gospod Černač, jaz ne rabim z vaše strani nobenega osnovnošolskega ali kakršnegakoli drugega podučevanja. S problemom vračanja vložkov v telefonijo, sem se jaz ukvarjal pred letom 1995, pa sem pri enem ministru letel skozi vrata, ko sem prišel z idejo o dobropisih s katerimi bi ob izdaji vrednostnih papirjev Telekoma, takrat je bila še Pošta, participirali. Pozneje, pa poglejte v arhivu, sem avtor tistega dela teksta, ki govori o vračanju in sem bil v koalicijskih partnerjih bil zavrnjen, čeprav je bil v drugem branju sprejet, potem pa so vaši strankarski kolegi tisti del prepisali in s tistim ste šli na referendum. Ne v celoti, ampak pretežni del. In ne rabim nobenega podučevanja o problematiki vračanja. Lahko narediva diskusijo nekaj ur po tem, vse kar se je dogajalo in kdo je kdaj bil na kateri strani - tisti, ki so vlagali in tisti, ki niso vlagali.
Seveda. Na drugi strani, jaz sem vam jasno povedal, odkrito, da podpiram intenco, da se povečajo sredstva za vire in podobno. Da pa ni možno podpreti drugega dela amandmaja, ki ga vzamete. Ker te pravice poslanci nimamo, da bi polemizirali z odločitvijo ali stališčem Računskega sodišča, pa če je vam ljubo ali ne. Jaz sem napovedal, da se bom vzdržal diskusije, kot je najprej rekel predsednik. Ampak, kljub temu, ne mi ves čas dopovedovati, ker vem kaj je vaša politična intenca - preprečiti to, kar se dogaja. Uspeli ste popraviti zaključni račun, zdaj se pa vsebina zaključnega računa tu vrača skozi proračun za leto 2009. Tukaj pa ne morete več popraviti. In zato še niti ne verjamem, da imate iskreno željo povečati sredstva za obnovljive vire in drugo, ampak iščete formo in priliko, da bi nekaj drugega podtaknili. Si dovolim to reči. In mene ni treba čisto nič podučevati. Za politika pa je nedostojno, da bi polemiziral s stališči vrhovnega revizorja, tako, kot s stališči sodišča - pa so nam odločitve ljube ali ne! O vsebini kako je in kam to spada, vaša špekulacija pa je osnovnošolska, ker ne poveste, da se vrednostni papirji oziroma to premoženje ni prodalo. Ne bom, pa tri pike, ker vam bom jutri še kaj povedal o tem.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Tega nisem jaz... .../Oglašanje v ozadju./.... Jaz mislim, da je bila razprava....

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Bom upošteval navodilo pri naslednjih replikah na repliko. Ja, ja. Prosim.

65. TRAK: (KO)

ZVONKO ČERNAČ: Jaz mislim, da je bila razprava tako, da... Kolega Rezman, je bila razprava.
Torej, jaz se ne spomnim, da bi bil zaključni račun popravljen za 2007 v tem Državnem zboru. Popolnoma enak zaključni račun je šel dvakrat na glasovanje. Niti ene pike in vejice ni bilo v njem popravljene. Kdo je začel politizacijo okrog njega, gotovo nismo bili mi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, ampak je bil to nekdo drug.
Kot glede Računskega sodišča. Tudi tukaj moram reči, da nekdo drug politizira, ne pa mi. Nisem nikoli rekel, da se ne strinjam s tistim, kar Računsko sodišče zapiše, povedal pa sem, da tudi Računsko sodišče ni nad zakonom, da zakon velja za vse. In če si boste prebrali mnenje Računskega sodišča, boste ugotovili da na koncu, tam kjer piše "ugotovitve", med ugotovitvami ni nikjer napisano, da je treba karkoli popravljati. Toliko glede tega.
Moram pa reči, da podobna zgodba se je zgodila tudi, ko ste vi vehementno trdili, da je Računsko sodišče v revidiranju EU sredstev ugotovilo, da smo mi neto plačniki v EU blagajno, kar pa veste da ni res. Izrecno je tam v poročilu zapisano, da smo neto prejemniki v višini 31 milijonov in nekaj sredstev, kolikor se na hitro spomnim. Toliko glede tega.
Drugo pa bom potem v razpravi.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, v redu.
Predlagam da gremo naprej z razpravo. Gospod Vili Rezman, in potem...

VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik.
Jaz bom zelo kratko in zelo pragmatično z nekim predlogom prišel.
Jaz nimam problema z zaključnim računom, ker sem ga dvakrat podprl in se ni bilo treba vmes nič premišljati.
Drugič. Mislim, da bi ta amandma, če bi bil malo manj agresivno in zajedljivo predstavljen, imel celo več tistih, ki bi ga verjetno podpirali. Zato ker dvomim, da bi bil kdorkoli med nami zoper to, da bi povečevali sredstva, v razumni meri seveda, za obnovljive vire energije in za učinkovito rabo energije. In tudi nam, ki smo v koaliciji, bi to bilo skoraj nemogoče očitati, ker smo si zelo eksplicitno zapisali nekaj takšnih postavk v koalicijski sporazum.
Je pa možnost da ta problem rešimo, tako pragmatično na naslednji način. Če se vsi zavzemamo za to, da bi omogočili več sredstev za OVE in URE, potem se natančno ve kdo bo glasoval za amandma in če je kdo med nami, vsaj glasoval ne bo, na kvorum stisne, pa bo stvar rešena.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Hvala.
Gremo naprej. Gospod Likar.

RADO LIKAR: Hvala lepa, lep pozdrav vsem, glede na to, da se prvič oglašam.
Jaz bi imel eno vprašanje, ki bi mogoče pomagalo razrešiti to dilemo. Verjetno nas, ne vem ali se prenaša ta seja ali ne, ampak če se in če nas državljani in državljanke poslušajo in gledajo, kolega Černač je povedal, mislim, da zelo na preprost način in jasno, in zdaj se sprašujem, pa tudi gledalci, če je slučajno ta prenos - kje je pravzaprav podlaga za zagotovitev teh 50 milijonov v rebalansu proračuna. Ali je to v poročilu Računskega sodišča in mogoče v zakonu? Ali v zakonu te podlage ni? Sprašujem se ali je poročilo oziroma mnenje Računskega sodišča nad zakonom? Čisto tako, čisto nepolitično bi rad to vedel, pa če bi dobil kakšne odgovore na to lahko.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Za besedo se je javila gospa Helena Kamnar. Prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Lepa hvala za besedo, gospod predsednik.
Rada bi vas spomnila na vašo diskusijo v prvem delu današnje seje, kjer ste se vsi strinjali s tem, da bo ta rebalans razvojen in dober, v kolikor se bo tako realiziral, kot je načrtovan. In imeli ste v mislih pretežno investicijske izdatke. Tudi tu gre za investicijske izdatke. In če natančneje pogledate podprogram oziroma glavni program o katerem se pogovarjamo, gre za povečanje v primerjavi z realizacijo preteklega leta v višini 10 milijonov.

66. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Iz 3,5 milijonov na 13 milijonov in pol. Res je, da je bilo načrtovano, da se bo povečalo na 27 milijonov in pol, vendar je šlo pretežno za sredstva kohezijskih skladov. In realizacija na sredstvih kohezijskih skladov v letu 2008 je bila natančna nula. Res je, da je tu nekaj razpisov že zunaj, vendar niso zaključeni in niso še sklenjene pogodbe. Vi veste, da pri investicijskih projektih, če začnemo postopek z razpisom projektov in potem z iskanjem izvajalcev in tako naprej, nemogoče da pridemo do konca leta z realizacijo, ki je tudi plačljiva, kaj šele z realizacijo po kateri bi lahko sredstva povrnili iz evropskega proračuna. In veste tudi to, da so sredstva za projekte iz evropskih skladov načrtovana tako, da naj bi bila zagotovljena tudi sredstva povračil. Torej, če bomo tu načrtovali več od tega, kot je predvideno, se zavedajmo, da gremo zavestno v to, da bo lepa številka in realizacija, ki bo bistveno manjša od načrta.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
No, saj to velja za cel proračun, ne samo za to postavko. Mislim, da je cel proračun ogrožen s tem, da bomo imeli samo številke, ne pa tudi realizacije. Zlasti investicijski del in evropski del. Tako, da tu imamo ta problem samo na enem manjšem področju.
Prosim, diskusija naprej. Bi se...
Ja, prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz mislim, da na tej postavki ni bojazni, da ne bi bilo realizacije, na tej, glede katere predlagamo, da se z amandmajem sredstva povečajo. Se pravi na področju spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Mislim, da tukaj ni nobene bojazni. Tudi mislim, da gre za kar nekaj projektov, ki so pripravljeni do zelo visoke stopnje priprave, na drugi strani pa gre tudi za projekte, ki ne terjajo ne vem kako velike predpriprave, ko govorimo o povečanju toplotne učinkovitosti javnih zgradb, šol, vrtcev in tako naprej. Govorimo tudi, če hočete, o zamenjavi neustrezne azbestne kritine na teh stavbah in tako naprej. Skratka, govorimo o koristnih zadevah, ki ne potrebujejo velikih predpriprav, potrebujejo pa seveda finančna sredstva. Ker, brez tega je nemogoče pričakovati, da se bodo v javni sferi lotili teh projektov.
Druga zadeva, ki sem jo omenil, je seveda ta, da je na poti, ne vem ali je to pravilnik ali uredba Ministrstva za okolje in prostor, ki stopi v veljavo sredi leta, ki določa bistveno strožje kriterije na tem področju in mislim, da se je treba tudi tega zavedati. Kar nekaj teh javnih zgradb bo prišlo v gradnjo po tem datumu in kar nekaj zgradb, stanovanjskih in vseh ostalih, bo prišlo v gradnjo po tem datumu. Tako, da mislim, da z vseh teh vidikov je to utemeljeno.
Zdaj, če sem jaz predsednika prav razumel, tudi on podpira namen tega amandmaja - kar me veseli. In še vedno ostaja ta dilema glede sredstev, čeprav vidim, da je tudi ta dilema vedno manjša, ker se ugotavlja, da ta sredstva niso tako visoka, da tudi če se postavimo na eno ali drugo stališče pri tolmačenju teh obveznosti ne ogrozijo te postavke. Zdaj, da bi bilo še lažje, sem si dobil to mnenje Računskega sodišča. Priporočila - to je, po moje, bistveno v mnenju Računskega sodišča, ko govorimo o teh stvareh. Ker vse ostalo, je zelo dosti tega.

67. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Je materiala preko 100 strani. Ampak priporočila, nikjer, ena, dva, tri, štiri, pet, šest alinej, nikjer v teh šestih alinejah ni v zvezi s tem vračilom ../Nerazumljivo./... v javno telekomunikacijsko omrežje, nobenega priporočila.
Prvo priporočilo, Vladi Republike Slovenije priporočama, naj ob upoštevanju določil ZUKLPP(?) in zakon o državni upravi preuči možnost prenosa proračunske postavke, številka ta in ta na Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance pet priporočil. Durs naj v poročilih, Durs naj, ministrstvo naj, aplikacija za vodenje centralne evidence, vzpostavitev evidence prejetih porabljenih sredstev, odkupnina in prodaja kapitalskih naložb, Durs načrt aktivnosti za vključitev vračil v potniškem in tako naprej in Ministrstvu za finance naj pripravi ustrezen predlog za odločanje odpisu terjatve ene izmed kmetijskih zadrug v tej državi. To so priporočila pri zaključnem računu 2007. Nikjer ni priporočila glede izkazovanja teh vračil vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje, ker ga tudi ne more biti. Ker ga tudi ne more biti, ker bi bilo to priporočilo v nasprotju z zakonom. Zdaj sem vam pokazal plačilo. Slovenska odškodninska družba, izplačilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, prejemnik, občina ta pa ta. Tako stvari tečejo. Nikjer ni Ministrstv za finance, ker ni državnega proračuna. Zakon sem prebral ene trikrat že, je jasen. Govori o finančnem in stvarnem premoženju. Vi gospod predsednik ste rekli, da kako, da sem rekel, da denar ni finančno sredstvo. Ne. Jaz sem govoril o finančnem in stvarnem premoženju. Finančn in stvarno premoženje pa vemo kaj je. Stvarno premoženje so realitete, finančno premoženje pa so deleži, obveznice, ne vem kaj. Tako, da mislim, da ni nobenega utemeljenega razloga za to izkazovanje tega odhodka in predlagam, da se ta amandma podpre. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Še Vili Trofenik. Prosim.

VILI TROFENIK: Ne bi, če ne bi gospod Černač vztrajal pri tem zavajanju. Gospod Černač, ta nalog občini, konkretni Ig iz Soda sploh ni sporen. Sporno je to, da država mora evidentirati kot strošek, kot svojo obveznost. Tako, da to ni argument pa dokaz za ničesar.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ker nima drugih virov Sod. ...

VILI TROFENIK: ... Bomo jutri to nadaljevali. Jaz vam predlagam, da to jutri nadaljujemo, ampak drugače vprašam. Ali ste pripravljani menjati vir, škodo katerega predlagate povečanje, mogoče tistih 230 milijonov, ki ste danes nekajkrat povedali, da je po vaši oceni pa mogoče bi se celo strinjal, preveč za subvencioniranje delovnega časa. Ste pripravljeni amandma popraviti? ...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Torej, da bomo razumeli o čem govorimo gospod Černač. Jaz bi rad povzel, da bi bilo zelo poenostavljeno. Torej ali ste pripravljeni ... Odločamo o amandmaju, ki bi imel v drugem delu zmanjšanje sredstev tisto postavko, ki je sicer namenjena za financiranje, skrajševanje delovnega časa, govorim poljudno, ker nimam zdaj pred seboj te postavke in se s te postavke zagotovi sredstva za to, kar vi želite. Potem bi verjtno bilo bistveno lažje takšen amandma podpreti. To je bilo vprašanje od Vilija Trofenika. Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz nimam s tem seveda nobenih problemov. Glede na način razprave, ko jaz utemeljujem stvari na določbah zakona in ko se mi poskuša nekaj podtakniti mimo kakršne koli določbe pa predlagam, da to postane amdnama odbora in naša poslanska skupina ta amandma enostavno umakne oziroma ta amandma kot ste ga zdaj predlagali, z drugim virom postane amandma odbora.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Potem Vili Trofenik, lahko razumem, da vlagaš takšen amandma kot amandma odbora in bomo o tem odločali. Torej v prvem delu je amandma takšen, kot ga predlaga Poslanska skupina SDS, v drugim delu je pa vir kreiranja novih delovnih mest in povečanje prilagodljivosti podjetij in sicer postavka, delno subvencioniranje polnega delovnega časa z argumentacijo, da ta sredstva ne bodo v celoti uporabljena in so zato na voljo tudi za druge namene in mi menimo, da je ta namen pravi. Smo se razumeli? Torej dajem, če ni več diskusije, seveda na glasovanje tako oblikovan predlog

68. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) amandmaja odbora. Pred tem pa je zgleda želel še Luka Juri. Prosim.

LUKA JURI: Želim obrazložiti zakaj bom glasoval proti. Zato, ker kot sem tudi razumel od obrazlage državne sekretarke, ni osnove na katerih bi lahko ta finančna sredstva izkoristili, uporabili in nima smisla, da rezerviramo finančna sredstva za nekaj, kar na koncu leta bo ostalo neizkoriščenega. Predlagam pa, da in to močno podpiram, gremo v takšna povečanja že pri pripravi proračuna za 2010. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Vili Rezman se je sedaj javil za obrazložitev glasu.

VILI REZMAN: Jaz bom pa podprl zato, ker ni treba sekretarke na Ministrstvu za finance spraševati ali bo znala ta sredstva potrošiti ali ne. To so drugi pristojni, druga ministrstva, ki morajo biti sposobna to, zlasi Ministrstvo za okolje in prostor mora takšne programe pripraviti. Tudi Ministrstvo za gospodarstvo bi lahko tukaj kaj naredili in se bodo že potrudili, da bodo zdaj 3 milijone potrošili.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Prosim kolega Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Glede na to, da je kolega Luka Juri v dilemi. Ti programi so že bili potrjeni. To sem jaz povedal že pred časom. Tako, da ni problem porabe teh sredstev. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Še kakšno stališče? Če ne, potem tako preoblikovan amandma, torej kot amandma odbora dajem na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je amandma odbora v zvezi s proračunskim uporabnikom, Ministrstvo za okolje in prostor, spodbujanje učinkovite rabe in obnavljivih virov energije, bil podprt in bo tako tudi vložen na sejo Državnega zbora.
Prehajam naprej v okviru istega proračunskega uporabnika, na podprogram oziroma na amandmaje vložene na podprogram, izboljšanje stanja okolja. V zvezi s tem podprogramom je bilo vloženih kar sedem amandmajev. Predlagam, da opravimo najprej diskusijo in razrpavo o vseh sedmih vloženih amandmajih. Prosim gospod Barovič.

BOGDAN BAROVIČ: Hvala za besedo. Eden teh amandmajev je amandma Slovenske nacionalne stranke, vložil ga je Jelinčič Zmago Plemeniti. Govori pa o povečanju postavke, varovanje okolja in naravne dediščine, konkretno zmanjševanje onesnaževanja, kontrola in nadzor. Jemljemo pa iz postavke Urad Vlade za verske skupnosti iz enega preprostega zakona. Že ob sprejemanju zakona o verskih skupnosti je Slovenska nacionalna stranka opozorila, da je bil takšen zakon v nasprotju s slovensko ustavno ureditvijo o ločenosti države in verskih skupnosti. To mislim, da je dvakrat ta amandma upravičen. Ne enkrat. Dvakrat in še eden podoben je, tako, da se kasneje ne bom oglaševal.
Poudarjam. Jemljemo tam, kjer sploh ne bi smelo biti, ker je v neskladu z Ustvo in dajemo na varovanje okolja in kulturne dediščine Slovenk in Slovencev.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: .../Ni vključen./...

LUKA JURI: Tudi glede amandmaja številke dve. Jaz sem načelnega stališča, da ta katera koli verska skupnost in država ločeni in da zato država nima kaj pod nikakršnim pogojem financirati versko delovanje. To je vmešavanje v delovanje verskih skupnosti in hkrati kršitev tega načela. Zato bom ta amandma in tudi ostale, ki se nanašajo na to postavko, podprl.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Naprej diskusija o teh amandmajih. Prosim Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Samo o tretjem amandmaju. Ko gre, je povezan s tistim, kar smo prej odločali, ker to je kontra predlog, kjer se zmanjšuje za 700.000 evrov, ravno na postavki, ki smo jo prej povečali.

69. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) To se pa premešča v korist, sicer na prvi pogled logičnim in všečnim programom na področju varstva okolja, vendar zadeva ni tako enostavna. Jaz bi rad, da bi nam predstavniki Vlade povedali, ker ministrstva za okolje ni, kako je s finančnimi načrti, ki so bili sprejeti za vsako odlagališče posebej, za zapiranje in so imeli jasne vire. Nekateri dva vira, nekateri tri. Ekološka taksa, ki se plačuje v ta namen. V enih primerih .../Nerazumljivo./... priznan s strani ministrstva za ta namen, tretji vir so pa bila evropska sredstva. Ne povsod, ampak ponekod. Tu gre za poskus nenamenske rabe javnih sredstev, ker so bili ... Ne glede kje je. Me sploh ne zanima kje je katero odlagališče in seveda še drugi problem je, da smo zajadrali zaradi take nenamenske rabe. Vem za primere ko leži milijon evrov neporabljene takse v ta namen, se izkoriščajo za likvidnostne premostitve investicij in druge porabe na drugih področjih na nezakoniti način, vendar tega očitno nihče ne nadzira oziroma ne nadzira na ustrezen način. Zato seveda tega amandmaja ne morem podpreti.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod Radovan Žerjav, prosim.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Govoril bi o osebnem amandmaju. Ne razumem sicer zakaj, ampak dejstvo je, da se v predlogu rebalansa zmanjšujejo sredstva na postavki, center za ravnanje z odpadki .../Nerazumljivo./... za 164.000 evrov. Preprosto tega ne razumem. Pred kratkim smo imeli intenzivni sestank z ministrom Erjavcom ravno na tem centru in ugotovili cel kup problemov, ki jih je sicer tudi ogromno na tem področju teh centrov in moj predlog amandmaja je to, da pač vrnemo ta sredstva nazaj in da jih ne jemljemo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Še kakšno stališče, mnenje? Če ni več stališč in mnenj predlagam, da gremo sedaj na glasovalni del in sicer bomo najprej glasovali v okviru tega podprograma, izboljšanje stanja okolja v zvezi z amandmajem pod številko ena. Amandma pod številko ena. Amandma pod številko ena dajem na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da amandma pod številko ena, ki ga je vložil gospod Ribič Janez, ni dobil podpore.
Prehajamo na amandma pod številko dve, ki ga vložil gospod Jelinčič Plemeniti Zmago. Prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko dve ni dobil podpore in prehajamo na amandma oziroma odločanje v zvezi z amandmajem, ki ga je vložil Odbor za okolje in prostor pod zaporedno številko tri. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
gotavljam, da amandma pod zaporedno številko tri ni dobil podpore. Prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem pod zaporedno številko štiri. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko štiri, ki ga je vložil gospod Kred Gvido, ni dobil podpore.
Prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem, ki ga je vložila

70. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke pod zaporedno številko pet. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 5 ni dobil podpore odbora.
In prehajamo na amandma pod zaporedno številko 6, ki ga je vložil Odbor za okolje. Prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da tudi amandma pod zaporedno številko 6 ni dobil ustrezne podpore.
Prehajamo na amandma pod zaporedno številko 7. Prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 7 dobil ustreno podporo odbora.
Prehajamo na podprogram oziroma amandmaje vložene na podprogram, načrtovanje, varstvo in urejanje voda. V okviru tega podprograma sta vložena dva amandmaja. Enega je vložila Poslanska skupina SDS, drugega gospod Radovan Žerjav. Odpiram razpravo v zvezi s tema dva amandmajema. Prosim. Je kakšna razprava? Ja prosim, gospod Radovan Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsedni. Moj amanamda se nanaša na problematiko visokovodnih nasipov ob reki Muri. Kot veste, smo v preteklih letih, zadnjih dveh, treh imeli velike težave s poplavami, da se je velik del teh visokovodnih nasipov, hvala bogu vzporedno z izgrandjo avtoceste tudi popravil. Ostalo je pa še nekaj kilometrov, ki so izredno kritični. Ki upam, da to pomlad ob taljenju tega visokega snega pač ne bodo popustili in namen je, da se z aktivnostmi sanacij teh visokovodnih nasipov ob Muri nadaljuje. Seveda je tu problematika tudi Republike Hrvaške, ki na levi strani reke Mure preprosto ni odigrala oziroma oddelala svojega dela in prav bi bilo, da Republika Slovenija kljub temu zaščiti svoje prebivalstvo in tiste segmente, ki zaradi neizvajanja dogovora Republike Hrvaške, da te segmente popravi oziroma dogradi Republika Slovenija in da s tem zaščiti lastništvo oziroma prebivalstvo na našem koncu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Je še kakšna diskusija? Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Ponovno smo v situaciji kot smo že bili. Da bi bil namen opravičljiv, vprašljivi so viri ali pa še drugače. To je malo drugačna situacija. To na nek način razgalja politiko vodnega sklada, ki je nesprejemljivo neustrezen. Mi s politiko vodnega sklada umetno znižujemo stroške investicij. Se Andreju opravičujem, jaz se zavzeman za elektrarno na nasprotni strani .../Nerazumljivo./... Ampak tisto, kar bi moral v investicije iti, izplačujemo iz vodnega sklada, zaradi tega pa je program po Sloveniji v celoti neustrezen in prihaja do takih stvari kot je ob Muri pa še kje drugje. In zdaj smo v situaciji, da moramo z nekim drugim inštrumentom v breme neto proračuna priznati ali pa nepriznati, to je stvar vsakega osebno, neustrzne politike in stroške. V resnici pa znižujemo na umeten način in nedopusten končni strošek energije, ki bo pridelan na spodnji Savi, kjer je praviloma,

71. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) so stroški tako nižji kot pri drugih elektrarnah. Če bi to še nadaljevali s čim drugim, s tem povezanim bi preširoko širili diskusijo ampak v vsakem primeru bi se nekdo moral zamisliti, če želi nadaljevati s takšno neodgovorno politiko vodnega sklada, ker vodni sklad vsi plačujejo oziroma celotna Slovenija ne glede na načela. Ampak mislim, da je takrat ko je bilo odločeno, da se to tako dela, bila odločitev premalo domišljena in da ne bo nesporazuma, ta moja argumentacija ni v ničemer namenjena proti elektrarnam na spodnji Savi ali kateri koli elektrarni na kateri koli slovenski reki. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Naslednji je na vrsti gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, hvala lepa. Saj se ne bi oglasil če ne bi pravzaprav slišal nekaj kar enostavno ne drži.
To, da bi država skozi vodni sklad, ko financira protipoplavno infrastrukturo na reki Savi zniževala energetsko investicijo preprosto ne drži. Glede vlaganj v spodnje savsko verigo je bil sprejet poseben zakon in bistvo tega zakona je, da se sledi na eni strani večim ambicijam pri urejanju spodnje Save v tem spornem toku. Eno je seveda, da se energetsko uporabi, hkrati pa da se tudi potrebno investira v protipoplavno zaščito, kajti kot veste Sava poplavlja tudi v temu spodnjemu toku. To ni nobena novost in zato je pravzaprav bil narejen razdelilnik, da energetika investira v tisto infrastrukturo in toliko protipoplavnih nasipov, da se kot se za energetsko infrastrukturo, na nek način je upravičeno in je smiselno in elektrarne so lahko tudi, samo s tistim denarjem, ki ga energetika investira v gradnjo komulacijskih bazenov. Država se je odločila, da bo naredila več, da bo hkrati naredila tudi zaščito pred stoletnimi vodami, zato je šla v izgradnjo nasipov preko tega kar energetika potrebuje. To je zavestna odločitev države, da bo preko vodnega sklada financirala tudi protipoplavno infrastrukturo, ki jo je energetika pravzaprav ne potrebuje.
Zato ni res in energetika financira tisto infrastrukturo, povezano z energetsko naložbo. Ne financira pa seveda tistega kar so si vodarji oziroma tisti, ki skrbijo za protipoplavno varnost zamislili, da bi bilo dobro ob gradnjah teh sočasno narediti. In se strinjam, da če se na eni strani gradi nasip, da se ob tej gradnji sledi tudi še kaj več kot samo gole energetske interese. In to je razmejeno v zakonu in to je razmejeno v zakonu in to je razmejeno v delitvi infrastrukture in verjemite mi, da so vodarji, ko se dela program investicije v infrastrukturo še kako pazljivi na razmejitev kaj je energetska infrastruktura oziroma kaj je tista infrastruktura, ki jo financira energetika in kaj ne.
Pa še mimogrede. Ves ta denar, ki ga država investira v elektrarne bo država preko koncesij pobrala nazaj. Ta denar, ki ga investira vodni sklad bo dobil vodni sklad povrnjeno nazaj skozi odplačevanje seveda, povezano s koncesijami oziroma tudi povečano za tisto namensko rabo te vode in tako dalje.
Torej, še enkrat, ni res da bi kakor koli tu vodni sklad financiral delež, ki bi ga morala financirati energetika. še enkrat, lahko bi imeli nižji nivo protipoplavne zaščite in en sam vodni sklad tega ne bi financiral.
In še nekaj, bila je tudi ideja, da bi energetika financirala ta del vodne infrastrukture, ki ga ne potrebuje pa služi protipoplavnemu varstvu in ga seveda potem tudi vključila v svoja osnovna sredstva in seveda posledično obračunavala amortizacijo in tako dalje. Vendar potem pričakuje, da se tudi del koncesijske dajatve steka v ta namen, ne pa v proračun. In to je stvar za novelacijo zakon in jaz mislim, da je sprejemljiv. In še spomnil bi na sklep Vlade, meni se zdi da vaše vlade, spoštovani predsednik, ki je prvenstveno usmeril vodni sklad v izgradnjo spodnje savske verige, to je sklep vlade. In ga še nobena vlada do sedaj ni preklicala, ker je tudi nesmiselno da bi ga. Ker če se gradi neka investicija je prav, da se ob gradnji doda še sredstva in da se

72. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) problem za večno reši.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro hvala. Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Ne želim polemike, sem se za to poskušal vnaprej opravičiti ampak kolegu Vizjaku hvala za zadnji del odgovora. V temu smislu zadnjega dela, je bil moj prispevek, mogoče sem bil premalo jasen.
Dejstvo je, ne glede katera vlada, v Republiki Sloveniji zdaj in tukaj trošimo vodni sklad pretežno, da ne bom rekel absolutno za projekte na spodnji Savi, odprto pa imamo vodno gospodarstvo po celi državi. In to je eden izmed receptov, ki ste ga povedali, da bi sprostili namenska sredstva iz vodnega sklada. Pa če zelo poenostavim, zelo po domače bom povedal, cena električne energije pridobljene iz hidroelektrarn je tako konkurenčna da preseže še kakšno nadgradnjo stroška, da razbremenimo javne finance ali pa jih usmerimo tam kjer je to, ne bom rekel bolj ampak tudi potrebno. Mislim, da se v bistvu niti ne razlikujemo.
Zdaj pa posegamo, pa še to v času, ko nam manjka virov, v neto proračun ali zadolževanja, saj to je čisto vseeno, da bomo rešili nekatere nujne. Mag. Žerjav tu opravičeno opozarja na problem Mure, takšnih problemov, ki mogoče niso tako vidni ali pa izpostavljeni pa jih je v Sloveniji več in sploh na vrsto ne pridejo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, verjetno zdaj ne bomo rešili problema investiranja v kapacitete elektrarn v Sloveniji. Tako da, ne vem če lahko predlagam bi predlagal, da rahlo omejimo to diskusijo ker je ne bomo končali. Imamo še ogromno dela danes in še daleč smo od našega cilja. Pomeni, da obravnavamo vse amandmaje, končamo z rebalansom, imamo še ZIPR-o pa še kaj se bo našlo, še dve točki. Prosim gospod Vizjak potem pa Vili Rezman.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Saj, jaz ne dvomim v dobronamernost predlogov in diskusije gospoda Trofenika vendar pri vsem tem je le potrebno tudi poznati kakšen detajl. Sam jih kar dobro poznam v zvezi s tem projektom.
Pa še nekaj bi omenil, geametralno nasprotje evropskim politikam, da ne govorim svetovnim politikam v obnovljive vire je predlog, da je potrebno te obnovljive vire še dodatno obremeniti, torej narediti energijo z njih še dodatno manj konkurenčno zaradi tega, ker bomo reševali neke druge nacionalne probleme in ker imamo neke druge... To se pravi da obremenjujemo projekte, ki izkoriščajo tistih nekaj deleža obnovljivih virov v Republiki Sloveniji še z nekimi protipoplavnimi zgodbami, ki s samo energetik nimajo veze, ker je to naloga države zato, da bo denarja nekaj več za drugo prav tako protipoplavne projekte, se mi zdi ni vmesno. Je pa vmesna redefinicija prioritet. Če smo se odločili, da bomo v protipoplavne, bi rekel jezove in vso infrastrukturo namenili več sredstev bomo morali povedati tudi kje vzeti. Ampak, da pri tem obnovimo obnovljive vire se mi pa zdi malo tako...
Ne vem, sprašujem se, torej bi obremenili obnovljive vire zato, da bodo konkurenčni fosilnim virom v Sloveniji?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Predlagam, da gremo naprej, gospod Vili Rezman.

VILI REZMAN: Se bom držal nasveta, ki si ga predsednik dal pa bom res skušal zelo kratko povedati in vrniti pravzaprav razpravo k amandmaju. Amandma ni govoril o tem, kako bomo cene električne energije obračunavali ampak govori o tem, da je potrebnih na posameznih območjih Slovenije bistveno več sredstev za urejanje voda in razlog je bil mimogrede povedan. Razlog je v tem, ker se je leta in leta, do politike vodnega sklada in države nasploh, izvajala tako, da se je vsa voda stekala samo v en pisker in zdaj bo potrebno verjetno to tudi spremeniti. Ni samo Mura tista, ki je problematična, vsa Slovenija je pravzaprav zanemarjena kar se tega tiče in se mi zdi, da je prav, da se poudari, da je bila politika na temu področju napak vodena. In zdaj, na pamet govori, kakšnih trideset milijonov je verjetno letno teh sredstev iz vodnega sklada. In tudi ta sredstva morajo biti nekoliko drugače, ker se tudi pobirajo, bi rekel, po vsej Sloveniji, morajo biti nekoliko drugače potrošena kot so bila doslej.
Torej v temu smislu je takšen amandma, ki terja več sredstev za urejanje voda, smotrn.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, hvala. Še kakšno stališče, če ne bomo prešli na glasovanje. Najprej imamo glasovanje v zvezi z amandmajem pod številko ena, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Začenjamo z glasovanjem, prosim za glasovanje.
Ugotavljam, da predlagani amandma ni dobil ustrezne podpore.
In prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem pod zaporedno številko dve.
Prehajamo na glasovanje, prosim za glasovanje.
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko dve dobil... .../Oglašanje s klopi./... Prosim?

73. TRAK: (KO)

RENATA BRUNSKOLE: .../Mikrofon ni vključen./... Mislim, da moje tipke ni sprejelo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ni sprejelo? V tem primeru... No, potem bomo še enkrat šli. Proceduralno, se strinjate. Proceduralno torej, še enkrat obnovimo. Torej, lahko se zgodi, Renata, da kakšen od poslank in poslancev tudi ne glasuje, torej ni tako zelo...

RENATA BRUNSKOLE: .../Mikrofon ni vključen./... Jaz sem glasovala...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Lahko pa kdo drug ni glasoval, tako, da... Ja, torej... .../Medsebojni pogovor./...
Prosim Andrej Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Seveda, jaz rešpektiram to, se zgodi. Se zgodi in lahko ponovimo glasovanje, vendar spoštovani predsednik ali bomo vedno ponavljali ko bo en poslanec tako interveniral?!

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ja, o tem lahko diskutiramo, ja.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Mislim da ne bomo diskutirali, če naredimo zdaj...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP:...jaz mislim, da ni problem ponoviti glasovanje. Mislim, da je naša volja jasna in da nimamo problemov, da še enkrat izrazimo svojo voljo. Mislim, razen če ima kdo od vas s tem problem, da enkrat tako glasuje, drugič pa drugače. Tako, da jaz bi res predlagal, da ponovimo glasovanje, da...

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, se strinjam...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Se strinjate?

MAG. ANDREJ VIZJAK: ...ampak...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Lahko dam proceduralno to na, če želiš?

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ne, ne. Sploh ne.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz bi samo, pravzaprav, s tem le, z nekim presedanom, kako bi rekel, utrdil neka pravila igre. Ker, glasovanje poteka pod vašim vodenjem razmeroma hitro, kar je prav, ker drugače bomo za to porabili preveč časa. To je čisto v redu. In lahko da res kakšen poslanec kdaj ne sledi oziroma ne more tako hitro reagirati. Tudi to je možno. Zato menim, da je takšno pravilo tudi v vseh ostalih primerih lahko uporabljeno. Če pač nekdo intervenira, da ni pravočasno stisnil tipke, da se glasovanje ponovi.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ja, dobro, zdaj mi strokovne službe dajejo v podporo tekst generalne sekretarke oziroma gospoda Matjaža Plevelja v zvezi s tovrstnimi problemi. In sicer bom ta del prebral: "Poslovnik Državnega zbora ponovitve že opravljenega glasovanja ne predvideva. So pa vodje poslanskih skupin na začetku prejšnjega mandata v zvezi z elektronskim glasovanjem na seji Državnega zbora sprejeli dogovor, da se glasovanje lahko ponovi le v primeru, če poslanec takoj po končanem glasovanju opozori predsedujočega, da njegova glasovalna naprava ni delovala." Torej, lahko vam pokažem ta dopis, in ne vem, mislim, ne bi rad problematiziral tega. Je v redu to?! Torej, je dogovor, če boste kadarkoli, kdorkoli od vas takoj opozorili mene ali drugega predsedujočega, da glasovalna naprava ni delovala bomo pač ponovili glasovanje. Ali menite, da moramo drugačno proceduralni sklep sprejet. Če ne bom dal to na glasovanje, ker ne želim sam presojati in se...
Ja, prosim.

MAG. ANDREJ VIZJAK: To je precej...

RENATA BRUNSKOLE: .../Mikrofon ni vključen./... Samo jaz sem pritisnila.

MAG. ANDREJ VIZJAK: ...precej različno je. Jaz vem, približno predvidevam kaj se je zgodilo, ne morem pa vedeti, ampak pri tem tempu je poslanka malo prepozno pritisnila. "Prekasno". Vi pa ste prebrali navodila v primeru, da glasovalna naprava ne deluje, da je kaj narobe. To kar se je pa zgodilo je pa drugačna stvar in glejte, jaz nimam nič proti temu, da ponavljamo glasovanje. Še enkrat. Ampak, imam pa proti temu, da boste arbitrarno določili v katerih primerih ponavljamo. Zdaj, je bil slučajno en amandma izglasovan, ker verjetno ne bi bil. Tako, da posledice tega ponovnega glasovanja bodo hude za en konkreten predlog nekje. In jaz mislim, da bi veljalo biti pri tem malo bolj pozoren in uporabljati stališče, ki ste ga prebrali. Stališče, ki ste ga prebrali ni predvideva tega, kar ste želeli narediti. In tudi...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: No, jaz...

MAG. ANDREJ VIZJAK: ...o tem glasovati ne moremo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Jaz nisem ton mojster, tako, da jaz sicer lahko prekinem sejo odbora, kot se lahko tudi prekine seja zbora in pozovem pristojno službo, da ugotovi vzrok zaradi katerega poslanec ni mogel glasovati. Vendar, jaz res ne bi svetoval, da to storimo oziroma bom dal to na glasovanje, če želite, in rad bi nadaljeval to sejo, ker imamo veliko nalog. Ampak, jaz sem prepričan, da noben od nas ne bo spremenil stališča pri naslednjem glasovanju.
Prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Čisto na kratko, gospod predsednik. Hvala lepa.
Jaz nimam nič proti, da se ponovno glasuje, ampak dejstvo bo, da bo število tistih, ki bo glasovalo za, pri ponovnem glasovanju drugačno, kot je bilo takrat, ko smo glasovali prvič. Gospod Trofenik, se vam opravičujem, ampak niste bili tu pri prvem glasovanju. Torej...
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prav.
Gremo naprej. Prosim, Vili Trofenik.

74. TRAK: (SP)

VILI TROFENIK: Ste me prehiteli kolega Žerjav. Jaz sem se hotel prijaviti in povedal, da se bom držal fer pleja, ker nisi tu notri in tokrat ne bom glasoval.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Borut Sajovic.

MAG. BORUST SAJOVIC: Jaz mislim, da je bil problem v tem, ne da je kolegica rekla, da je zamudila, kolegica je rekla, da naprava kljub njenemu pritisku ni zaznala glasovanja. Imamo tehnično težavo, ki jo je treba rešiti in odpraviti, ne pa vsebinsko. Prosim Vili Rezman. Če ne bom jaz sam ...

VILI REZMAN: ... vse te različne argumente, ki so zlasani, nič ne verjamam. To je lari fari. Pošteno bi bilo ... Ko bom jaz zamudil pri stiskanju bom jaz priznal, bom to škodo utrpel, ki jo bom povzročil, bom plačal zanjo. Vendar pa tudi, če se bo kaj zdaj spremenilo, bo odločal o tem Državni zbor in neke strašne tragedije zdaj ne moremo ne povzročiti in ne .../Nerazumljivo./... preprečiti.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Jaz vendarle v kolikor poslanci opozicije menijo, da bi bil to velik presedan, glede na to, da ne moremo in tudi ne nameravam v tem momentu pozvati strokovne službe, da preverjajo ali je glasovalna naprava delovala, v kolikor pri tem vztrajate, potem ne bom predlagal ponovnega glasovanje in bomo šli naprej in bomo šteli, da je odbor dal podporo temu amandmaju. Torej vi vztrajate pri tem, da se ne ponavlja glasovanje? V redu, potem bom jaz v okviru ... Samo malo. Bom dal besedo. V okviru svojih pristojnosti sem tko odločil in ne bom spreminjal svojega stališča. Razen, če kdo želi proceduralno glasovanje. Prosim.

GOSPA ______: Jaz bi samo povedala, da ko sem stisnila tipko je utripala lučka. Ali sem bila jaz pravočasno ali ne, sodim da ja. Vendar, ko sem zagledala, da moj sedež ni bil osvetljen, ne rdeče, ne zeleno, sem zaznala, da očitno nekaj ni v redu. Samo toliko.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Torej kot je bilo rečeno, o tem bo glasoval Državni zbor in v kolikor bo volja jasna in nedvoumna v poslanskih skupinah in med poslanci, se bo lahko to stališče na seji Državnega zbora še spremenilo. Torej, da ne bi bilo problemov in torej morda tudi kakšnih očitkov, da sem vodil sejo pristrano in je ne želim voditi pristrano, zato končujem diskusijo o tem in grem naprej.
In sicer na podprogram ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstvno naravnih vrednot. Pod tem podprogramom je vložen en predlog amandmaja in sicer gospod Radovan Žerjav. Odpiram diskusijo v zvezi s tem amandmajem. Prosim gospod Radovan Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Bom kratek. Gre za krajinski park Goričko. Iz nerazumljivih razlogov je šlo za znižanje sredstev, ki so tukaj navedena, 6.000 evrov. V nekaterih parkih gre za bistveno, bistveno večja povečanja teh sredstev in želim samo to, da to, kar je bilo že enkrat dano temu parku, da se mu vrne nazaj in da pri tem ostane tako kot je bilo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, najlepša hvala. Še kakšna diskusija? Če ni diskusije, prehajamo na glasovanje o tem amandmaju. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je predlagani amandma podprt s strani odbora.
Prehajam na naslednji podprogram. To je podprogram, posebni programi v primeru nesreč. Pod tem podprogramom sta vložena dva amandmaja in sicer jih je vložil gospod Jakob Presečnik. Prosim, odpiram diskusijo. Je kakšna diskusija v zvezi s tem podprogramom in temi amandmaji? Ja, gospod Radovan Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Gre pravzaprav za sredstva za sanacijo neurja iz leta 2007. Kot veste, torej še ni bilo sanirano vse, kar bi moralo biti sanirano na tem področju, ki je pač takrat jeseni 2007, torej ta področja, ki jih je zajelo neurje.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Je kakšna diskusija? Če ne, prehajamo na glasovanje. Najprej na glasovanje o amandmaju pod

75. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) zaporedno številko ena. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotovim, da predlagani amandma ni dobil ustrezne podpore. Prehajam na odločanje o amandmaju pod zaporedno številko dva. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da amandma ni dobil ustrezne podpore in prehajamo na naslednjega uporabnika. To je Agencija Republike Slovenije za okolje in sicer imamo najprej podprogram, načrtovanje, varstvo in urejanje voda in sicer imamo vložen en amandma, vložil ga je gospod Jakob Presečnik. Odpiram diskusijo. Ja prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Gre pravzaprav za problematiko o kateri je bilo govora pri eni od prejšnjih točk. Detajlno je o tem govoril gospod Trofenik, tako da ne bi se ponavljal.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Hvala. Če ni več diskusije, prehajamo na glasovanje v zvezi s tem amandmajem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da predlagani amandma ni dobil podpore odbora.
Prehajamo na podprogram, ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvno naravnih vrednot. Imamo en vložen amandma in sicer ga je vložil Odbor za okolje in prostor. Odpiram diskusijo, razpravo. Ja, prosim gospod Luka Juri.

LUKA JURI: Ali je možno dobiti obrazložitev za ta amandma?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Bomo vprašali predstavnice Vlade. Je možno dobiti obrazložitev za ta amandma, ki ga je vložil Odbor za okolje in prostor? Tukaj ni predstavnika Odbora za okolje in prostor. Verjetno tudi predstavniki ... A, gospod Žerjav. Bravo. Luka Juri prosim, obrazložitev.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Gre ... Pravzaprav je ta amandma posledica skupne seje Odborov za kmetijstvo in okolje, kjer je bila obravnavana problematika zveri. Torej medveda in volka in ta sredstva bi naj bila, to povečanje sredstev bi bilo namenjeno za odškodnine, ki so jih pač kmetje doživeli pri tem, ko so jim zveri pobile drobnico in tako naprej in tako dalje. To je bil skupni sklep pravzaprav obeh odborov na tej seji, skupni seji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Še kakšno stališče, mnenje v zvezi s tem amandmajem? Če ne, prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je predlagani amandma dobil ustrezno podporo našega odbora.
Prehajamo na naslednjega uporabnika. To je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predlagam, da gremo po podprogramih. Najprej imamo podprogram, ohranjanje, obnova in gradnja spomenikov. Gre za amandma, ki ga je vložila SLS, Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Odpiram razpravo. Prosim gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Ne bom politiziral. Glede na to, da je tematika zelo, zelo pereča, ki je pravzaprav v zadnjem času osupnila veliko število Slovenk in Slovencev, ampak mnenja smo, da bi na tem področju bilo dobro narediti en pospešek k razreševanju te hude, hude pereče problametike. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Ali je kakšna diskusija? Če ni diskusije, prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da predlagani amandma ni dobil podpore odbora in prehjamo na podprogram štipendije. Pri tem podprogramu sta vložena dva amandmaja. Prvi je amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in drugi je amandma Jelinčič Plemeniti Zmagota. Torej odpiram diskusijo, razpravo. Najprej gospod Barovič, potem pa Luka Juri.

BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa. Enaka zgodba kot prej, še enkrat jo bom poudaril. V Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da je 1,600.000 veliko več vrednih in tudi pošteno razdeliti za štipendije, kot pa posegati v, nelegalno posegati v ustavno materijo, kar pomeni še enkrat, ne sme in ne more država financirati Urad Vlade za verske skupnosti, ker je to v nasprotju z Ustavo, ker je to v nasprotju s poseganjem vere v državno institucijo ali obratno.

76. TRAK: (MK)

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Gospod Luka Juri.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Želim predlagati amandma na amandma.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Kot predlog odbora verjetno. Prosim.

DR. LUKA JURI: Hvala za pojasnilo, predsednik. Predlagam, da kot predlog odbora spremenimo ta amandma tako...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Pod zaporedno št. 2.

DR. LUKA JURI: Pri tej številki, da sredstva, ki se povečajo se spremenijo na 2 milijona 549.989 evrov in sredstva, ki se zmanjšajo se spremenijo na dva milijona 549. 989 evrov. Ne moremo pričakovati, bi Zmago Plemeniti Jelinčič ta amandma umaknil, ker ga tukaj ni, zato imamo v tem primeru tretji amandma, torej imamo tri predlog amandmajev in bomo glasovali najprej pod točko 2, predlagam, ker je večja razlika o amandmaju odbora, potem pa je brezpredmeten amandma od Zmaga Jelinčiča. Če bomo dva milijona in pol dodali, je brezpredmetno, da glasujemo še o tistem amandmaju, ker bomo tega podprli. Prosim, gospod Barovič. .../Oglašanje iz klopi./... Odlično, ali je še kakšna diskusija? Če ni diskusije, ima gospod Barovič obrazložitev glasu za prvi amandma, če sem prav razumel.

BOGDAN BAROVIČ: Za prvi amandma vsekakor bi jaz ta prvi amandma podprl, vendar že spet, ne vem zdaj ali... Malo se mi zdi vse skupaj smešno, edino, če narobe berem. Dajmo 7 milijonov za štipendije in 7 milijonov vzamemo brez omogočanjem delovnih mest. Jaz bi zelo rad slišal predlagatelja, kaj si pod to predstavlja. Res bi rad slišal, jaz ne razumem, jaz bi podprl 7 milijonov za štipendije. Ne morem pa podpreti, če jemljete kreiranje novih delovnih mest in povečanju prilagodljivosti podjetij.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ali lahko jaz razložim? Prosim, potem bodo še predlagatelji, se jim opravičujem. To gre za tisto postavko, o kateri smo tudi prej govorili, 230 milijonov, ki je neizkoriščenih in za katere se ocenjuje, da bo bistveno nižja poraba. Gre preprosto za to, da so to neizrabljena sredstva, ki jih želijo verjetno predlagatelji uporabiti. Je tako? Se opravičujem, sem hotel poenostaviti. Želite mogoče pojasnilo? Iztok je poslušal... V redu hvala. Doživel je podporo. Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Ker je bila prej debata s strani kolega Jurija o drugem, amandma na amandma. Tukaj sem gledal, zaradi tega nisem slišal, kaj ste me spraševali. Ali mogoče tehnično, proceduralno tukaj sprašujem, amandmiramo lahko tisto, kar se spreminja?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Mi ne bomo naredili amandma na amandma...

ZVONKO ČERNAČ: Govorim ali je sploh mogoče vložiti tak amandma, kot je ta pod številko 2, glede na to, da toliko sredstev niti ni na tej postavki, ki se spreminja. Tukaj govorimo o tem, da se jemlje milijon in pol, sredstev je pa trikrat manj na teh postavkah.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Zelo dobro vprašanje.

ZVONKO ČERNAČ: Gre za to, da se spreminja 1, 2, 3, 4, 5 postavk, od katerih je, pardon... Se spreminja...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Je v redu, potem smo to razčistili. Če smo vse razčistili in če ni več diskusije, potem bomo prešli na glasovanje. In sicer najprej glasovanje o amandmaju pod številko 1, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Začenjamo z glasovanjem. Končujem glasovanje.

77. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore odbora.
Sedaj bomo pa odločali o amandmaju odbora. Ta amandma odbora je sicer identičen kot predlog amandmaja, ki ga je vložil Jelinčič Plemeniti Zmago, s to razliko, da znaša vsota 2,5 milijona evrov. Tam, kje se sredstva povečujejo, kot tudi tam, kjer se sredstva zmanjšujejo. To je torej predlog odbora, ki ga je predlagal gospod Luka Juri in predlagam, da o tem amandmaju odločamo. Diskusija je že bila, zato ne more biti diskusije zdaj. Obrazložitev glasu. Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz ne morem takega amandmaja podpreti. Tudi mislim, da ni ravno v čast odboru, da se na tak način vlagajo amandmaji, kot je ta vložen. Če se že potem predlaga, bi jaz predlagal, da se vse "skensla", se glasuje za 2 milijona 800, pa ni več Urada za verske skupnosti.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: To je bil retoričen predlog, če sem prav razumel. Vsakdo lahko predlaga amandma odbora. Jaz ne morem nobenega od predlogov zavrniti. Vi predlagate takšen amandma?

ZVONKO ČERNAČ: Jaz ne predlagam nič. Jaz predlagam, da je tak amandma nedostojno, da o njen sploh glasujemo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: To smo pa razumeli, obrazložitev glasu. Je še kakšna obrazložitev glasu pri tem amandmaju? Če ni, potem o tako predlaganem amandmaju glasujemo. Prosim za glasovanje.
Kdo je za? (3 članov.) Je kdo proti? (7 članov.)
Ta amandma ni dobil podpore.
Ker ta amandma ni dobil podpore, moramo glasovati tudi o amandmaju, ki ga je vložil Jelinčič Plemeniti Zmago. Dajem na glasovanje amandma, ki je bil vložen s strani gospoda Jelinčiča. Končujem glasovanje.
Kdo je za? ( članov.) Kdo je proti? (?.)
Tudi ta amandma ni dobil ustrezne podpore.
Prehajam na podprogram Socialno varstvo materialno ogroženih. Imamo amandma, ki je zelo obširen. Ta amandma je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Odpiram razpravo v zvezi z vloženima amandmajem. Razpravo prosim, gospod Vili Rezman.

VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bom povedal, zakaj naša poslanska skupina in jaz sam tudi ne morem biti proti takemu amandmaju. Da bi se razumelo, bom pač moral malo poseči v preteklost in povedati, da je bil tak dodatek, o katerem se sedaj govori za starostnike predviden prej, preden se je sestavila nova koalicija in je bilo tako tudi dogovorjeno. In, ker sem sam neposredno direktno v pogajanjih z gospodom Pahorjem, bi rekel, prišel do rezultata, ki je govoril o tem, da se tistim, ki so najbolj socialno ogroženi, upokojenci, pomaga na ta način, da dobijo v tekočem letu pomoč. Danes se pa, če se ozremo po normativnem programu dela vlade vidi, da je to bilo izigrano in po proračunu se tudi vidi, da je bilo to izigrano in po proračunu se to tudi vidi, da je bilo to izigrano. Seveda, jaz ne morem ravnati drugače, kot pa da takšen amandma podprem. Še posebej, čeprav ne gre za popolnoma enako reč,

78. TRAK (VI)

(nadaljevanje) če ugotovim, da se je podprlo tiste, ki so pomoči potrebni, recimo, zaposlene z 230 milijoni na postavki. Je nelogično, da se tiste, recimo, ki so morebiti še v slabšem položaju ne podpira. To moje stališče je usklajeno tako znotraj poslanske skupine kot s strani stranke, ki me je kandidirala za te volitve. Moram reči, da mi pri tem ne bomo kar popustili v naših zahtevah, ampak bomo želeli in terjali, da se koalicijski dogovori tudi realizirajo. Jaz se zavedam, da je bilo naslednji dan, potem ko sva z gospodom Pahorjem uskladila tekst z vejicami vred, moč prisostvovati tiskovni konferenci sindikata, zaradi česar se je gospod predsednik Vlade premislil in nekoliko razrahljal ta predlagani oziroma sprejeti dogovor. Pa vendarle smo kasneje dajali izjave, da bomo to v letošnjem letu izpeljali. Ni nobene volje bilo izkazane znotraj Vlade, da bi tovrstno pomoč upokojenim iz dna lestvice pomagali. Zato bomo v okviru poslanske skupine vztrajali, da se to, kar je bilo dogovorjeno tudi realiziral. Amandma o katerem sedaj govorimo in zakon, ki je tudi že vložen v Državni zbor je ena izmed možnih poti, da se to uresniči.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Naprej obrazložitve, stališča. Gospod Černač.

MAG. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Gre za amandma s katerim tistim z najnižjimi prejemki, 250.000 upokojencem omogočamo pridobitev tako imenovanega, če mu lahko tako rečemo, draginjskega dodatka. V kolikor bi v rebalansu ocenjevali, da tega ni mogoče storiti, potem takega amandmaja ne bi vlagali. Vendar pa smo danes v razpravi večkrat povedali, da so nekatere postavke v tem rebalansu za 2009 fiktivne oziroma da niso realne. Govorim predvsem o postavki 230 milijonov 400.000 evrov, ki se nanaša na zakon o izplačevanju plač, kjer smo ugotovili in ko bomo dobili podatke na mizo boste videli, da je ta ocena realna, da gre za pretirano načrtovana sredstva v višini okoli 180 do 190 milijonov preveč, ker bodo v bistveno manjšem obsegu izkoriščena kot so sedaj predvidena.
In na drugi strani, dosti je bilo debate okoli tega, vendar na koncu bomo tudi prišli do zaključka, sem trdno prepričan, da je ta postavka, ki je predvidena za izplačilo vlaganj telekomunikacij 50 milijonov evrov tudi postavka, ki ne stoji v rebalans, ker nima nobene zakonske osnove. Gre za to, da na eni strani imamo realno možnost, da ta sredstva zagotovimo. Na drugi strani gre pa za to, da tisti, ki imajo v težkih razmerah najslabše možnosti za ustrezno reakcijo, da dobijo dodatek, ki jim bo omogočal te razmere prebroditi. Na drugi strani pa tudi ne gre zanemariti dejstva, da v teh razmerah je pomembno, da se tudi na nek način potrošnja poveča. Ta drobna potrošnja, če hočete, in nesporno je, da bo ta dodatek pomembno vplival tudi v teh razmerjih na to, da se bo na nek način kupovanje povečalo, da se bo s tem tudi ta ostal segment okrepil. Mislim, da gre za enega izmed ukrepov, ki je bil s strani vladajoče koalicije pred nekaj meseci napovedan.

79. TRAK (VI)

(Nadaljevanje) Smatramo, da je v teh razmerah, tako kot so sedaj in glede na vire, ki so realni pametno to odločitev tudi sprejeti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Je še kakšna diskusija na to temo? Če ni več diskusije, potem bomo prešli na glasovanje.... Še mnenje Vlade, prosim.

GOSPA ____: Vlada si s takšnim amandmajem ne more strinjati iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da je sam namen draginjskega dodatka bil ves čas povezan predvsem z gibanjem inflacije. Ta se je v zadnjem času bistveno zmanjšala, zato pravzaprav razloga za tak sistem ni. Po drugi strani so vsi prebivalci deležni socialne podpore pod enakimi kriteriji. V kolikor bi ta dodatek upokojencem predvideli v drugačnih okoliščinah, potem bi privilegirali en del prebivalstva. Drug, še bolj pomemben razlog pa je ta, da bi zmanjšanje na nekaterih zakonskih obveznostih, pri čemer mislim na servisiranje javnega dolga, ki je tu predstavljeno z 38 milijoni, povzročilo v naslednjem koraku bodisi potrebo po večanju proračunskega primanjkljaja skozi določbo Zakona o izvrševanju proračuna, ki pravi, da je treba servisirati javni dolg ne glede na to ali so sredstva v zadostni meri zagotovljena ali ne in da se država za ta namen dodatno zadolži. Po drugi strani pa upoštevaje sprejetje oziroma podporo prvega amandmaja jemljemo na istih segmentih sredstva, ki so bila že zmanjšana. To bi lahko resni ogrozilo delovanje nekaterih organov. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, najlepša hvala. Vili Rezman, prosim.

VILI REZMAN: Hvala lepa. Naj najprej sedaj opozorim na to, da smo mi en tak dodatek že imeli, da takrat, ko smo tisti dodatek sprejeli je bil to en instrument s katerim se je izigral predlog zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom, ki je bil bistveno večji in bistveno bolj obremenjujoč za takratni proračun. In smo na to znotraj naše poslanske skupine tudi opozarjali.
Drugič, je treba reči, da to nima nobene zveze z inflacijo, zato ker je natančno predvideno kdo bi naj in kakšne približno zneske dobil. In tisti, ki imajo zneske mesečnih prejemkov manjše kot 300 evrov ali manjše kot 400 evrov inflacije z dvema ali štirimi odstotki sploh ne razlikujejo. Tako malo je to, da se to ne pozna nikjer. In mi nismo vezali to na inflacijo. Na inflacijo je vezan sistem. Tu pa gre za enkratni dodatek, za pomoč tistim, ki preprosto ne morejo preživeti. In moram reči, da se ta trenutek počutim tako,

80. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) da se moram zelo obvladovati, da ne dvignem preveč glasu, ko mi nekdo reče, da so ti upokojenci s 300 ali 400 evri privilegiran sloj v naši družbi; to zagotovo niso. Pa ne samo upokojenci, tudi tisti, ki so prejemniki drugih oblik socialne pomoči, pa tudi tisti delavci, ki niso plačani ravno tako, da bi lahko bili delodajalci za plače, ki jih dajejo, ponosni. Vendar bi rad opozoril, da neka diskriminacija se je pa res zgodila. Diskriminirani so upokojenci, za katere je bil sprejet dogovor, da se bo to zgodilo, pa se je ta dogovor izigral. In bili so pozitivno diskriminirani, da me ne bi napak razumeli, in to podpiram. Tisti, ki so zaposleni, pa dobivajo subvencije zdaj, ki jih pač zopet delodajalci na različne načine transferirajo v njihove ali pa v državni žep nazaj.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, v redu, najlepša hvala. Je še kakšno mnenje, stališče, obrazložitev glasu morda? Če ni, potem bomo prešli na glasovanje v zvezi s predlaganim amandmajem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Rezultat je 7-7, torej lahko ugotovim, da predlagani amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ni dobil ustrezne podpore na našem odboru.
Prehajamo na naslednjega uporabnika, to je Ministrstvo za šolstvo in šport. In sicer predlagam, da v tem primeru obravnavamo kar vse tri amandmaje, ki so predlagani in vloženi. Gre za tri amandmaje, ki jih je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Odpiram razpravo. Prosim, je kakšna razprava? Če ni razprave, prehajamo na glasovanje. In sicer, najprej pod točko 1, na programih športa, prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. No, sami tesni izidi. Ugotavljam, da kljub visoki podpori predlagani amandma ni dobil ustrezne podpore.
Prehajamo na podprogram osnovno šolstvo. Glasovanje v zvezi s prvim amandmajem. Odpiram glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Tudi v tem primeru ugotavljam, da predlagani amandma kljub visoki podpori ni dobil ustrezne podpore.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod zaporedno številko 2. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da predlagani amandma ni dobil ustrezne podpore.
Prehajamo k proračunskemu uporabniku Ministrstvo za kulturo. Tu imamo vložene tri amandmaje oziroma imamo dva vložena amandmaja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, v pregledu pod 1 in 2, in predlog za amandma Odbora za finance in monetarno politiko k rebalansu proračuna, ki ga predlaga gospod Samo Bevk. Odpiram razpravo o dveh vloženih amandmajih in o predlogu amandmaja odbora. Prosim za razpravo. Je kakšna razprava? Obrazložitev, prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. No, glede tega prvega amandmaja Ministrstvo za kulturo predlaga, da se povečajo sredstva za 370 tisoč evrov na programu razvoj turističnih potencialov Krasa. Gre za enega izmed projektov, ki so uvrščeni v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023, kjer se sredstva zmanjšujejo. Po našem mnenju to ni dobro in zaradi tega predlagamo, da se ta sredstva vsaj do neke mere ohranijo v predvideni višini.
Zmanjšujejo pa se sredstva, ki govorijo o organizaciji proslav. Mislimo, da tam ne bo kakšne pretirane škode, zaradi tega, ker se zmanjšujejo sredstva, ki jih prej ni bilo načrtovanih pri Ministrstvu za kulturo. Vemo, da gre tam za velik obseg sredstev, preko 600 tisoč evrov. Predlagamo, da se približno prepolovijo in da se ta prepolovitev nameni programu razvoj turističnih potencialov Krasa. Jaz obžalujem, da tu ni kolega Kluna. Sem trdno prepričan, da bi me podprl pri tej svoji nameri. Upam, da bom toliko časa še govoril, da se bo vrnil nazaj, kajti gre za projekte, ki se dogajajo na tem območju, iz katerega izhaja. In glede na to, da se zmanjšujejo sredstva za proslave, kjer gre za neko porabo, menim, da bi bilo dobro in smiselno ta amandma podpreti.
Ko sem še pri besedi, bi rekel besedo, dve okrog tega, če gre s te postavke denar za take proslave, kot je bila tista, ki smo jo imeli priliko gledati ob obeležitvi kulturnega praznika, potem mislim, da je tak amandma še toliko bolj upravičen. Ker v teh časih, da so si scenaristi dovolili obmetavati se s hrano, mislim, da je skrajno nedostojno. Toliko glede tega.
Glede drugega amandmaja predlagamo prerazporeditev sredstev v okviru istega podprograma, zaradi tega, ker se jemljejo sredstva izvajanju zakona o medijih. Mislim, da to ni utemeljeno. Imamo zakon, vemo, da ga je treba izvrševati. In predlagamo, da se ta predvidena sredstva ohranijo, tako kot so bila izvorno načrtovana, ker se bojimo, da drugače ne bomo spoštovali veljavnega zakona na tem področju.
Glede na to, da se je kolega Klun vrnil, sem zadovoljen. Govoril sem o tem, da sem trdno prepričan, da bo ta amandma, kar se razvoja turističnih potencialov Krasa tiče, deležen podpore, ne samo z njegove strani, ampak sem prepričan, tudi s strani ostalih članic in članov

81. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) odbora, še posebej zaradi tega, ker se sredstva zmanjšujejo na področju, kjer mislim, da ni potrebno tako obsežnih sredstev. Gre pa za različne kulturne prireditve, kjer se postavka na novo uvaja. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Kolega Klun, torej gre za amandma pod številko 1. Drugače pa se je javil k besedi gospod Luka Juri.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa, predsednik. Imam predlog za amandma odbora. Predlagate, da ga v celoti preberem ali vam ga posredujem, pa ga boste vi?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Verjetno je to ta, če pravilno razumem, predlog, ki ga je gospod Samo Bevk...

DR. LUKA JURI: Tako, ni potrebno, bom samo predlagal...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Saj ga imate vsi na klopi, kajne? Ja.

DR. LUKA JURI: Dobro. Torej je predlog za amandma odbora, z namenom povečanja sredstev na proračunski postavki 8801, dokončanje spomenika na Cirju. Mislim, da dosti več ni treba povedati. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, v redu. Kolega Klun, želite mogoče kaj na temo amandmaja pod številko 1? Če ne, ni nujno. Je še kakšna druga diskusija? Ja, prosim. Dobro. Je še kakšna diskusija? Če ni več diskusije, potem prehajamo na glasovanje. /Oglašanje v ozadju./ Vem, ampak nimajo teksta. Ja?

MAG. HELENA KAMNAR: Sredstva za proslave so zgolj prenesena iz protokola, kjer so se do zdaj nahajala, in so zmanjšana za 20% glede na preteklo leto, skladno z varčevalnim programom Vlade. Prenesena so pa na Ministrstvo za kulturo, ker je prišlo do prenosa pristojnosti v tej nalogi.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, najlepša hvala. Je še kakšna diskusija? Če ne, bomo prešli na glasovanje. In sicer, najprej glasujemo o amandmaju pod številko 1 Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim, da glasujete. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je 7 za in 6 proti, torej je bil amandma podprt.
Prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem pri podprogramu mediji in avdiovizualna kultura, prav tako Poslanske skupine SDS. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da ta amandma ni dobil ustrezne podpore.
Imamo še predlog za amandma Odbora za finance, zadnji v vrsti, imate ga na klopi. Prosim za glasovanje v zvezi s tem predlogom amandmaja. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da ima ta amandma visoko podporo, smo ga podprli in bo vložen kot amandma odbora v razpravo na seji Državnega zbora.
S tem zaključujem obravnavo predloga rebalansa na seji odbora. Predlagam, da sem poročevalec na seji Državnega zbora sam, če se strinjate. Hvala.
Če smo končali, prehajamo na naslednjo točko.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2008 IN 2009, NUJNI POSTOPEK.
Predlagatelj zakona je Vlada Republike Slovenije. K obravnavi te točke so vabljene predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Dobili ste dodatno gradivo k predlogu zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenji Komisije za nadzor javnih financ in Odbora za gospodarstvo, ki sta predlog zakona obravnavala kot zainteresirani delovni telesi. Imate tudi pregled vloženih amandmajev. Rok za vložitev amandmajev

82. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) teče do zaključka razprave o členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Do tega trenutka so amandmaje vložili Odbor za gospodarstvo kot zainteresirano delovno telo, poslanske skupine Socialnih demokratov, Zares, DeSUS in LDS, poslanska skupina SDS, poslanska skupina SLS, poslanec Franc Bogovič. In imamo še predlog gospoda Vilija Trofenika za amandma odbora na amandma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna.
Prosim za koncentracijo. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih ter predlogih za amandmaje odbora. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Predlagatelj, želi? Ja, prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Morda zelo na kratko, kaj so bistvene spremembe predlaganega zakona o izvrševanju proračuna za leto 2009.
Ena ključnih sklopov sprememb se nanaša na način črpanja evropskih sredstev oziroma na celoten sistem, ki bo podpora za urejanje področja evropskih sredstev. V tem sklopu se omogoča, da bodo hitreje oziroma da bodo lahko razpise opravljali izvajalci oziroma tisti, ki razpise delajo, za dve naslednji leti, to se pravi, tekoče in prihodnje leto, kar seveda ne pomeni že prevzema obveznosti, ker je prevzem obveznosti urejen v drugih določbah zakona in je urejen na način, kot je sicer zapisan v veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna.
Skrajšujejo se plačilni roki za investicije in investicijske transferje. In sicer na ta način, da se pri tistih investicijah in investicijskih transferjih, ki se nanašajo na plačilo po situacijah, plačilni roki lahko znašajo od 30 do največ 60 dni; sedaj je 60 dni določeno v zakonu o izvrševanju proračuna.
Nadalje se uvajajo predplačila za projekte, ki se financirajo iz evropskih sredstev. Predplačila se uvajajo v dveh režimih. Prvi režim se nanaša na javne zavode in neprofitne nevladne organizacije, kjer so dovoljena predplačila v višini 30%, pardon, 20%. Ravno tako pa se eksplicitno določa, da je moč predplačila izvajati v višini 20% tudi v primeru, da gre za subjekte zasebnega prava, to se pravi, gospodarske družbe oziroma posameznike, ki so izvajalci projektov evropskih sredstev oziroma končni upravičenci evropskih sredstev.
Nadalje je predvidena obvezna uporaba sredstev iz preteklega leta za namene naravnih nesreč. Na novo so določene kvote za poroštva države, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na dajanje poroštev po posebnih zakonih, in v tistem delu, ki se nanaša na poroštva Slovenske izvozne in razvojne banke. V delu, ki se nanaša na garancije države po spremembah zakona o javnih financah, ki je bil sprejet decembra, ta zakon ne posega.
Zakon pa ureja tudi dvoje vprašanj, ki bi sicer bolj sodila v drug zakon, vendar glede na

83. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) zatečene razmere in glede na potrebo po izvršitvi proračuna je pravzaprav nujno, da so uvrščene v zakonu o izvrševanju proračuna.
Prvo vprašanje, ki je v zakonu zaobjeto, se nanaša na plače v javnem sektorju. Rešitev je pravna ureditev dogovorjenega aneksa s sindikati. In je tudi s sindikati dogovorjeno, da se bo tematika uredila v zakonu o izvrševanju proračuna.
Drugo vprašanje pa se nanaša na spremembe zakona o RTV, in sicer v delu, ki določa višino prispevkov oziroma RTV naročnine za to leto. Zakon o RTV namreč določa, da je treba spremembo prispevkov določiti do septembra pred letom, za katerega se podražitev oziroma sprememba nanaša. Ker je bil ta rok zamujen, predlagamo, da se to vprašanje razreši z zakonom o izvrševanju proračuna. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: ...

GOSPA_______: Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je podala svoje pisno mnenje. Tu bi pa rada le izpostavila posamezne podane pripombe, in sicer predvsem glede na vsebino urejanja zakona o izvrševanju proračuna. Ta je jasno opredeljena v 1. členu, in sicer ta zakon določa predmet urejanja, časovno veljavnost in subjekte, na katere se zakon nanaša. Posamezne predlagane spremembe ta vsebinski okvir presegajo. In sicer gre predvsem za dopolnitve, ki so predmet urejanja drugih predpisov oziroma so v drugih predpisih celo podrobneje urejene. To velja predvsem za 21. člen, ki posega na urejanje delovnih razmerij. Zlasti je tu treba poudariti, da gre za urejanje vprašanj, ki so predmet kolektivnih pogodb. Potem je treba tudi izpostaviti 22. člen, ki spreminja višino RTV prispevka, in sicer zlasti zato, ker zakon o izvrševanju proračuna velja zgolj do konca leta. In to pomeni, da je višina prispevka določena zgolj do konca leta. Take dopolnitve zakonodajne ureditve pomenijo dejansko poseg v pravno ureditev. In sicer taki posegi povzročajo nejasnost in nedoločnost, ki je kot taka v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena ustave. Posledice tovrstnih posegov so razvidne ravno v obravnavanem zakonu. In sicer je predlagana tudi sprememba 29. člena, to predlaga 26. člen oziroma, pardon, 16. člen zakona predlaga spremembo 29. člena, to je sprememba ureditve obsega zadolževanja države. Vendar pa je v to določbo že posegla novela zakona o javnih financah in je v bistvu to določbo o obsegu zadolževanja države razveljavila. Tako da ta določba ne more biti predmet novele zakona o izvrševanju proračuna.
To so bile te glavne splošne pripombe Zakonodajno-pravne službe. Podali smo pa tudi nekaj pripomb k posamičnim členom. Te pripombe so bile predvsem rezultat tega, da so nastala neskladja med posameznimi določbami, ker so se spreminjale le nekatere določbe, ne pa tudi z njimi vsebinsko povezane določbe. Nadalje so bile pripombe glede načela jasnosti in določnosti predlaganih rešitev, glede načela legalitete pri delu upravnih organov, pa tudi pripombe z vidika nomotehničnih načel. Na podlagi teh pripomb k posamičnim členom so predlagani amandmaji štirih poslanskih skupin, amandmaji glede vsebinskih pripomb, glede tega vsebinskega okvira urejanja pa niso podani. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Želi predsednik Komisije za nadzor javnih financ Andrej Vizjak predstaviti mnenje komisije? Ne. V redu, najlepša hvala. Želi predsednik Odbora za gospodarstvo Vili Rezman predstaviti mnenje odbora?

84. TRAK: (NB)

VILI REZMAN: Tudi ne, samo poudaril bi, da so nekateri predlagani amandmaji bili zavrnjeni, večinsko, da je pa eden izmed predlaganih bil sprejet, ampak o tem je tudi pisno poročilo, pa ni treba posebej...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Najlepša hvala. Prehajamo na razpravo o posameznih členih predloženega zakona oziroma na razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih ter predlogih za amandmaje odbora. Ker predloženi zakon vsebuje 26 členov, bo odbor najprej razpravljal in glasoval o posameznih amandmajih oziroma o predlogih za amandmaje odbora. Odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih skupaj. O tem moramo glasovati, zato prehajam na glasovanje v zvezi s tem predlogom. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Kdo je za? (... članov.) Kdo je proti? (... članov.)
Ugotavljam, da je ta predlog bil sprejet.
Prehajamo torej na razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih oziroma predlogih za amandmaje odbora. Prejeli ste pregled amandmajev in sedaj prehajamo na njega. Najprej imamo amandma k 1. členu zakona, in sicer so ga vložile poslanske skupine SD, Zares, DeSUS in LDS. Odpiram razpravo o amandmaju in o členu seveda. Prosim. Je kakšna razprava? Ja, prosim, gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, predsednik. Na začetku bi želel le opozoriti na to kar smo slišali, in če bi dali kaj na Zakonodajno-pravno službo parlamenta, in če bi dali kaj na preglednost pravnega reda v Republiki Sloveniji, bi ne nadaljevali razprave po tem poročilu, ki smo ga slišali. Zadeva je problematična, nekonsistentna, vnaša dodatne negotovosti in nepreglednosti v pravni sistem in cilj ne posrečuje sredstva. Cilj je, da se nekatere stvari uredijo, vendar se je tukaj formalno gledano vlada povsem napačno lotila zadeve. Jaz ne vem zakaj ni predlagala zakona. Novele zakona o RTV-ju, zakaj ni predlagala nekih drugih sprememb zakonodaje, zakaj s tem zakonom posega v celo kopico nekih pravnih aktov in vnaša res radikalno nekonsistentnost?
In jaz predlagam tukaj, da se pravzaprav vlada opredeli do tega, vztraja pri obravnavi in pri tem členu oziroma ali da kaj na to kar smo pravzaprav pravkar slišali s strani Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora? Mislim da, ko smo mi na obeh, tako na Komisiji za nadzor javnih financ kot tudi na gospodarstvu opozarjali na to, nismo razpolagali še z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, vendar smo opozarjali, tudi Zakonodajno-pravne službe na obravnavi jih takrat ni bilo. Seveda je ni bilo, ker ni bilo še mnenja. Sedaj je mnenje, in ko sem ga prebral, lahko pravzaprav samo to mnenje potrdi večino tistih ugotovitev, ki smo jih imeli. In predsednik, če nam je kaj za ugled naš lastni ugled, potem mislim, da ne bi smeli nadaljevati z diskusijo na to temo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Če sem jaz prav razumel tako vložene amandmaje kot tudi razpravo predstavnice Zakonodajno-pravne službe, je koalicija vendarle z ravno vloženimi amandmaji poskušala cel kup problemov, ki so se pojavljali s strani Zakonodajno-pravne službe ustrezno razrešiti. Tako da upam, da bomo tukaj vsi skupaj našli ustrezne rešitve, tako redakcijske narave kot tudi pravno-vsebinske narave. Sicer pa dajem sedaj, bom dal takoj, najprej bom dal predstavnici Vlade, potem pa

85. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) zopet vam, gospod Vizjak, besedo. Prosim.

GOSPA ______: Hvala lepa. Če se omejim samo na te ključne tri izpostavljene pomisleke, urejanje plačnih razmerij v Zakonu o izvrševanju proračuna in TV prispevek v Zakonu o izvrševanju proračuna. Ključni očitek temu je, da v zakon vnašamo nered, da z določbo, ki jo vnašamo v Zakonu o izvrševanju proračuna vnašamo pravni nered, predvsem s tega vidika, ker so to začasne rešitve glede na to, da zakon velja kot, torej da je zakon enoletni akt. Ravno to je razlog, ki pravzaprav navaja k temu, da se vprašanja rešujejo v Zakonu o izvrševanju proračuna. Tako rešitve iz področja plačne zakonodaje tako rešitev s področja RTV prispevka, je začasna rešitev. Mi ne želimo spreminjati osnovne zakonodaje, ki je bila sprejeta v lanskem letu in še leta nazaj, pa večkrat popravljena, ker sodimo, da je za spremembo te zakonodaje potrebna bolj temeljita analiza kot smo jo bili sposobni napraviti v teh dveh mesecih oziroma treh mesecih. In bomo verjetno v nadaljevanju tudi popravke v tej zakonodaji naredili, vendar pa, ker gre za ukrepe, ki se nanašajo na gospodarsko krizo in so odziv na gospodarsko krizo, sodimo da je prav, da z določbo, ki bo veljala zgolj za eno leto, to vprašanje razrešimo v tem zakonu. Podobno je z RTV prispevkom. Mi še vedno sodimo, da je povsem primeren sistem določanja RTV prispevka tako, da se v septembru preteklega leta določi kaj se bo dogajalo v prihodnjem letu, vendar ker se v septembru preteklega leta to ni določilo in na to nismo mogli vplivati, predlagamo, da se z enkratno rešitvijo to uredi v veljavnem zakonu.
Kar se tiče zadolževanja, res je, za določbo Zakona o javnih financah, ki je bila sprejeta v decembru, smo pravzaprav naredili nekoliko zmede na tem področju in sami, vlada pravzaprav ni natančno identificirala kako je treba zadevo rešiti in prav predlog amandmaja, ki na novo določa celotno zadolževanje v letošnjem letu, popravlja to napako, ki smo jo naredili. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Gospod Vizjak, prosim.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, oglašam se kot intervencijo na vaše ugotovitve, da koalicijski amandmaji odpravljajo te elementarne ugotovitve Zakonodajno-pravne službe. To enostavno ni res, ker...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ker je že iz RTV prispevkom, nedvomno ne.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Pa tudi iz plače v javnem sektorju nedvomno ne. Elementarne ugotovitve Zakonodajno-pravne službe, ki se lahko po moji oceni sanirajo, so samo takšne, da se te določbe v celoti črtajo s tega zakona, in da se uredijo v drugih področnih zakonih, ki obravnava to problematiko. Nobeden amandma, razen opozicijski, ko govorimo o RTV-ju, ne gre v tej smeri. In prav čudim se, zakaj se vlada ni toliko potrudila in vnesla v elementarno zakonodajo te popravke. Argument, da ni bilo dovolj časa za premislek, je argument, da se nič ne predlaga, kajti če je to nepremišljeno kar je predlagano, je odveč tukaj kakor tudi kje drugje. Zaradi tega, še enkrat, ne drži vaša ugotovitev, da se stanje osnovnih ugotovitev Zakonodajno-pravne službe sanira z amandmaji. Po moji oceni ne, seveda pa bi prosil, recimo Zakonodajno-pravno službo ali misli, da bodo

86. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) odpravljene ključne dileme na katere Zakonodajno-pravna služba korektno opozarja v primeru sprejetja nekaterih bistvenih amandmajev.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Jaz mislim, da tak ali tako nekateri vaši amandmaji gredo v to smer o kateri vi govorite, odpravljajo ta nesorazmerja in bomo o tem razpravljali in o tem tudi odločali in v kolikor se bo odbor tako odločil bo odločitev takšna kot jo vi želite in ste prepričani, da je edino konsistentna. Jaz pa nimam zdaj osnove, da bi predlagal prekinitev diskusije razprave in da ne bi obravnavali Zakona o izvrševanju proračuna. No, ampak ne glede na to se mi zdi, da je prav, da ste to vprašal in da Zakonodajno-pravna služba da pojasnilo. Seveda, vi govorite o ključnih popravkih, popolnoma normalno je, da vi s svojega zornega kota ocenjujete kaj je to ključno. Ampak, dajmo vseeno slišati Zakonodajno-pravno službo oziroma predstavnico ../nerazumljivo./.. če kaj odpravlja tistih nesorazmerij in nepravilnosti za katere menite, da so vsebovane v predlogu zakona in koliko. Prosim.

GOSPA__________: Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v bistvu svoje pripombe razdelila na dva dela, en del so splošne pripombe in to so pripombe k tistim predlaganim rešitvam, ki okvir vsebinskega urejanja Zakona o izvrševanju proračuna presegajo. Na podlagi teh pripomb amandmaji, ki bi to širitev odpravili niso vloženi. Druga vrsta pripomb so pa pripombe k posamičnim členom, ker so bile ali pripombe zaradi neusklajenosti med posameznimi vsebinskimi rešitvami, ko se je en člen spreminjal, z njim povezan člen pa ni bil usklajen, nomotehnične rešitve, ta del pa so amandmaji vloženi. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Smo slišali pojasnilo. Drugače smo sedaj pri amandmaju k 1. členu in pri 1. členu. Je še kakšna diskusija v zvezi z amandmajem k 1. členu? Gospod Tanko že nekaj časa dviguje roko, torej imate besedo. Potem pa Vili Trofenik.

JOŽE TANKO: Hvala lepa. Zdaj sem nekako razumel, da so ta uvodna pojasnila bila dana, zdaj jaz moram reči, da se pravni red ta kot je zdaj predlagan s temi spremembami ZIPR-a postavljen na glavo in če prav razumem Zakonodajno-pravno službo bo, če bo tak pravni red uveljavljen, stal na glavi vsaj eno leto. To se pravi, da se v ZIPR-u urejajo stvari Zakon o izvrševanju proračuna, ki sem ne sodijo. In strinjam se s kolegom Vizjakom, da je bilo dovolj časa tudi pred tem, da bi se ustrezno popravil Zakon o RTV-ju in da bi se tam uredilo tako plačevanje prispevka kot uveljavitev tega zakona, če ste že to imeli v mislih, to bi lahko zlahka naredili, tako kot ste to zlahka, ampak na neprimeren način predlagali v Zakonu o izvrševanju proračuna. Lahko pa samo še ugotovim, da spremembe RTV prispevka nima popolnoma nobene veze s finančno krizo, k večjemu inštrument, ki poslabšuje tiste, ki se bodo znašli v težavah, ki so v težavah in ki imajo nizke plače, ker bodo s tem zakonom enostavno prisiljeni, da plačujejo višji RTV prispevek. Jaz mislim, da je dovolj razlogov, da se ta del uredi drugače oziroma da ne upošteva in da se ta določba ne uveljavi v tem zakonu. Tudi za druge stvari, ki so predlagane moram reči, da so izredno ohlapne, da vsaj kar zadeva plačilne roke in način ugotavljanja plačilnih rokov oziroma pristojnost ministra takšni, da omogočajo arbitriranje za koga velja plačilni rok 60 dni in za koga ne velja plačilni rok

87. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) 60 dni istočasno. Določba ni tako napisana, da bi omogočila, da bi vsi prejemniki sredstev iz proračuna dobivali ta sredstva v tistem času, ko bo kaj veljalo pod tistimi pogoji, ampak bo lahko minister odločil, da nekomu bodo dali v 30-ih dnevnih, nekomu v 60-ih, nekomu pa morda čez pol leta, ker je ta elastika v tem zakonu tudi tako narejena in napisana. In mislim, da je primerno, da se z zakonom te določbe, ki so tako ohlapne uredijo zelo natančno, še posebej sedaj, ko so razmere dejansko hude in če karkoli potrebno se lahko tudi s spremembo Zakona o izvrševanju proračuna v kasnejših fazah tudi popravi, če bo potrebno, ampak mislim, da ne bi smelo biti potrebno, kajti v proračunu tako s posamičnimi zakoni kot tudi z oblikovanjem posameznih postavk ste si nastavili kar nekaj postavk, ki ne bodo izčrpane in predstavljajo veliko rezervo Vlade za prerazporeditve na kakšne druge ukrepe ne na namenske, ki so v proračunu zapisane. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Nadaljujemo razpravo o amandmaju vloženem k 1. členu. Prosim, če je kakšna diskusija v zvezi s tem amandmajem? Vili Trofenik, prosim.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Jaz se bom omejil na uvedbo novega pojma, ukinitev projekta. Razumem, da je potrebno, ampak se bojim, da je malo nerodno umeščen ali bo pa nevarnost, da bo napačno razumljen in se postavlja vprašanje, če še kakšen nov, drugi novi pojem bi bilo treba uvesti. Tisto kar se tukaj razume pod ukinitvijo projekta ne rešuje pa problema, ko gre za neke vrste začasni umik projekta, nek projekt v danem trenutku ni možno realizirat in je treba njegovo dinamiko prirediti ali pomakniti nekam drugam. To lahko razume kdo kot ukinitev, potem je s tem projektom konec, ker mi nimamo nikjer nekaj drugega opredeljeno bolj natančno,...nekaj umešča. In se mi ta novi pojem in definicija pojma kljub amandmaju, ki smo tudi mi sopodpisniki, ne zdi dovolj precizna oziroma postavljam vprašanje kaj v tisti situaciji, ko je začasno, dobesedno začasno nek projekt treba umakniti, kako bo šlo v tistih postopkih, ni pa dokončen umik. Zlasti gre to pri evropskih sredstvih, ampak mi moramo vedeti, da imamo zdaj enkrat projekte za prva tri leta in nastane razlog, da v tem času iz nekih novih razlogov projekta ni možno realizirati, bi ga pa bilo teoretično možno leta 2013 realizirati. Takšnih primerov v teh rešitvah ne vidim, lahko pa so, pa jih jaz ne vidim, zato bi prosil za pojasnilo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Boste dali pojasnilo? Prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Za ukinitev projekta gre takrat kadar dejansko se izkaže, da nek projekt ne bo mogoče realizirati iz objektivnih razlogov. Primer, ki ste ga navajali pa pomeni spremembo dinamike, to pomeni recimo v letu 2009 so bila predvidena neka sredstva, ki se ne bodo realizirala in v tem primeru projekt ostaja v načrtu razvojih programov, se pa dinamika spremeni in se v nekem letu poveča, v drugem pa zmanjša ali celo spravi na nič.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Prosim, Vili Trofenik, potem pa gospod.../nerazumljivo./...

VILI TROFENIK: Jaz se opravičujem. Ne gre samo za dinamiko, kjer bi lahko eno leto napisali nič. Projekt pravilno zamaknemo za nekaj let. Bil je načrtovan recimo za leto 2009 pa 2010 pa nastane višja sila pa ga je potrebno premakniti, se bom izmislil primer, na 12 in 13, pa je

88. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) to sedaj umik ali ukinitev, na kakšen način, sedaj je umik, ampak umik računam dokončno. Tako je tudi definicija napisana oziroma obrazložitev je do dokončna odločitev.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Jaz predlagam, da še gospod Vizjak, potem pa Helena Kamnar.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Govorimo tukaj o povsem različnih stvareh in iz dikcije 1. člena, kaj se doda kot nova 26. točka je zelo jasno, to je odstop investitorja od projekta, ta ni zamik, to ni nič drugega, to je odstop. Ampak, to me ne skrbi toliko, normalno. Če investitor odstopi projekt nima več kaj iskati v NRP-ju in to se lahko ob prvem proračunu tudi zgodi. Ne vem, zakaj bi to morala Vlada vmes delati in se s tem birokratko zapletati, ker ne bo nobenih posledic, ne za proračun ne za nič, da se Vlada telovadi in umika oziroma ukinja projekte iz NRP-ja med letom. Sploh ne vem, zakaj bi morala jih ukinjati. Kaj obremenjuje eden projekt, ki je mrtev svojo prisotnost v enem dokumentu do prvega rebalansa, ki sledi.
Jaz mislim, da je pa dikcija, ki jo je pa državna sekretarka povedala pa malenkost bolj nevarna. Ona je rekla, da kadar iz objektivnih razlogov nekaj ni mogoče izvesti, to ne piše v definiciji, kaj je ukinitev projekta.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Malo preozko je povedala, saj je mislila še.

MAG. ANTON VIZJAK: Ne, malo je široko povedala, ožje je zapisano.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ne mislim, da so objektivni in subjektivni razlogi za to, da pride do ukinitve projekta.

MAG. ANTON VIZJAK: Ja, ja. Samo eden...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: ..sredstev drugi pa noče investirati, ker ne vidi smisla.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Zaradi tega menim, da bi bila definicija novega termina v tej luči, sicer eden poizkus, da se uredi tista polemika okoli 10. člena, ki smo jo odprli na dveh odborih, ampak ne vem res, zakaj ne bi šli po poti amandmaja, ki smo ga predlagali, ki isto doseže, da pač Vlada enostavno ne more ukinjati projekte iz NRP-ja. Lahko jih pa ukine parlament na predlog Vlade v prvi novelaciji proračuna.
Jaz pravzaprav nima niti teža, če je ukinitev projekta samo to kar tukaj piše, to se pravi, da odstopa investitor, jaz s tem nimam težav, če ne bi bil investitor kdaj tudi država, recimo, konkreten primer bom povedal. Po mukah parlamentarci uspejo spraviti v NRP-je določene infrastrukturne projekte (protipoplavne narave, cestne, državne narave ali kaj drugega) in Državni zbor sprejme recimo posodobitev državne ceste na nekem odseku nekje. Investitor je Direkcija Republike Slovenije za ceste, potem lahko ta ista direkcija da predlog, da se to, kako bi rekel, da odstopa od te investicije in potem bo Vlada mimo Parlamenta to vrgla ven, kljub temu, da je Parlament dal to notri. Se mi zdi, da je to malo problem viz-a-viz neke avtonomije in pristojnosti Parlamenta in nenazadnje tudi daje neka preobširna, nepotrebna pooblastila Vladi. Zaradi tega menim, da so take nevarne dikcije pravzaprav pljuvanje v lastno skledo in zmanjševanje neke lastne vloge v postopku oblikovanja rebalansa, proračuna, NRP-je in vsega kar je s tem povezano. To, kar je Državni zbor sprejel

89. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) verjetno lahko samo ven da ne pa nekdo drugi in zaradi tega mislim, da je tudi ta določba, zaradi tega tudi tega 1. člena ne nameravam podpreti, problematično.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala lepa. Gospa sekretarka, želite pojasnilo?

MAG. HELENA KAMNAR: Morda samo toliko v dodatno pojasnilo. V celem preteklem mandatu se je to dogajalo na podlagi Pravilnikov o izvrševanju Proračuna. Mnenja smo bili, da je to bolje urediti v zakonu in zaradi tega smo to tudi v zakon vključili. Praksa kot vam pa je znano je pa potekala že sedaj na enak način torej zgolj takrat kadar je iz objektivnih ali subjektivnih razlogov investitor odstopil od investicije in je v tem primeru na podlagi Pravilnika o izvrševanju proračuna prišlo do ukinitve projekta.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Hvala. Še kakšna diskusija v zvezi z amandmajem vloženim k 1. členu pod številko 1? Če ni več diskusije zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju, ki so ga vložile koalicijske stranke. Začenjamo z glasovanjem. Prosim za glasovanje. Ni več obrazložitve. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je bil amandma sprejet oziroma podprt s strani Odbora in s tem je člen v celoti spremenjen.
Prehajamo na amandmaje, ki je vložen k 4. členu, vložile so ga koalicijske stranke. Ga dajem v obravnavo. Želi kdo razpravljati, diskutirati ali obrazložiti svoj glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Glasovanje teče. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je amandma k 4. členu sprejet.
Prehajam na amandma, ki je vložen k 6. členu, vložile so ga koalicijske stranke. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati, diskutirati ali obrazložiti svoj glas? Če ne, prehajam na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je bil amandma podprt s strani Odbora.
Prehajamo k amandmaju, ki je vložen k 8. členu, predlagatelj je gospod Bogovič Franc. Odpiram diskusijo, razpravo. Prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Menim, da ni potrebno spreminjati veljavne rešitve, ko v pogodbah omenimo odloča ministrstvo pristojno za finance. Ni potrebno namreč to birokratizirati, da bo o tem še odločala Vlada. Jaz mislim, da je Ministrstvo za finance dovolj visoka instanca, da odloča o tem. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Dviguje roko, državna sekretarka. Jo je že spustila. Ne. Dobro.

MAG. HELENA KAMNAR: Lepa hvala. Ker so takšne obveznosti včasih izjemno velikih dimenzij se je Vlada odločila, da to pristojnost vzame v svoje roke, ker ni dovolj samo ministrstvo, da o tem odloča.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Včasih je pa tudi res, da gre za majhne stvari recimo kakšne občinske.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Vi menite, da z vidika operativnosti Vlade in hitrosti odločanja in sprejemanja odločitev bi bilo bolje, da bi bil sprejet ta amandma, ki je sedaj predlagan. Prav. Je še kakšno mnenje ali stališče? Če ne in če ni obrazložitev glasu prehajamo na glasovanje v zvezi z amandmajem k 8. členu. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma, ki je vložen k 9. členu. Odpiram razpravo. Je kakšna diskusija? Vili Trofenik, prosim.

VILI TROFENIK: Ni toliko problem zamenjava teksta, ki se z amandmajem predlaga javni razpis z javnim povabilom, ampak mene sploh zanima regionalni tekst zakona, po mojem ne ločuje dveh različnih vsebin. Zakon določa v globalu sredstva po 21. členu, tukaj pa mora biti sredstva za konkretno občino, čeprav se posredno izračunavajo, to že, ampak

90. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) takrat, ko se sklepa se izračun ne ve. Ker, izračun pripadajočih sredstev za posamezne občine ni sestavni del nobenega proračuna ali kakšna priloga.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Če kakšna...
Gospod Černač, se opravičujem, vi ste na vrsti. .../Oglašanje v ozadju./... Boste počakali na odgovor.
Vidim da predstavnice Vlade še razmišljajo.
Bi mogoče vmes še vi povedali, lahko pa tudi počakamo če želite.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz moram reči, da ne vidim kakšnega posebnega razloga za to spremembo tako, da me zanima zakaj, kaj je temelj da se ta .../Nerazumljivo./...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala.
Je še kakšno stališče, mnenje?
Če ni več bi prosil za obrazložitev predstavnice Vlade.
Prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: V obstoječem zakonu, ki zdaj velja ni, dodaja pa se ga samo zato, da lahko Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj naredi razpis za sredstva, ki so določena v ZFO-ju za dve leti. V osnovnem zakonu pa tega člena ni bilo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Dobro, to je torej obrazložitev.
Gospod Černač, niste zadovoljni?! Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Zdaj, rečeno je bilo javni razpis, tukaj pa govorimo o povabilu.

MAG. HELENA KAMNAR: Ja, javno povabilo ja. Bo s tem amandmajem, če bo sprejet, spremenjeno.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Še niste zadovoljni, prosim gospod Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Ne, ne zadovoljen. Ja, razumljivo je, da javno povabilo. Ker 21. člen določa v globalu sredstva, potem pa je tega treba za konkretno občino izračunati. Treba je poznati oba zneska - globalnega in za konkretno, ker drugače, ali javni razpis ali javno povabilo ne morete odločati, ker občina mora vedeti do katere kvote se lahko prijavi oziroma starta. V tem je poanta.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro.
Ja, prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Ko bo v tej isti spremembi zakona določena povprečnina, bomo lahko na Ministrstvu za finance zelo natančno izračunali koliko, tudi na posamezno občino, kakšen je ta znesek in bo dejansko znan, natančno, točno na občino.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Ne želite več diskutirati, prav.
Potem nam ne preostane drugega, kot da glasujemo o tem predlaganem amandmaju. Prehajam na glasovanje, prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam da je predlagani amandma dobil podporo našega odbora.
Prehajamo na amandmaje, ki so vloženi k 10. členu. Vložena sta dva amandmaja in sicer amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in amandma pod točko 2, to je amandma koalicije.
Prosim, gospod Vizjak se je javil k besedi.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Pravzaprav je tukaj ta bistven člen, ki po moji oceni edini nosi termin ukinitev projektov. In vlada je tu želela priti v zakon z dikcijo, ki jo je doslej imela, če prav razumem, v pravilniku. A veste, že to, da je doslej pravilnik in ne vem kdaj se je znašlo to v pravilniku, nekdo imel neko pristojnost da je lahko recimo ukinjal ene projekte iz NRP-je, ki jih je Državni zbor potrdil, je milo rečeno, nedostojno, da ne rečem nezakonito in tako naprej. Sedaj pa to dobiva neke druge razsežnosti. Jaz mislim, da zaradi tega, ker smo že prej ob rebalansu ugotavljali, pa tudi sicer, da marsikaj lahko zaradi sprejetih okoliščin in verjetno tudi spremenjenih okoliščin ne bo moč izvesti.

91. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) In s tem se odpira neko polje da bo Vlada lahko tudi nekaj vrgla ven, recimo iz domnevno spornih objektivnih okoliščin.
In jaz tega ne bi rad, zato predlagamo, da se ta pristojnost, se pravi ukinitev projektov Vladi vzame. In potem je tudi nekoliko redakcijsko spremenjen četrti odstavek, se pravi drugi in četrti odstavek. Bistvo pa je samo to, jaz mislim, da je to elementarna pristojnost parlamenta in zato bi prosil poslanke in poslance, nikoli človek ne ve v kateri vlogi se kdaj najde, da to tudi ostane večno pristojnost parlamenta.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala.
Zanimiva obrazložitev. Je še kakšno stališče?
Prosim, Vili Rezman.

VILI REZMAN: Hvala lepa.
Jaz sem sam na odboru, ki je razpravljal o tem, Odboru za gospodarstvo tudi predlagal tak amandma, da se te pristojnosti, ki bi jih Vlada dobila z možnostjo ukinitve projektov črtajo. Torej, teh pristojnosti, po moji sodbi, vlada ne bi smela imeti, tako, kot jih na primer na občinski ravni nimajo župani vizavi sklepov, NRP-je, ki jih sprejemajo občinski sveti in se mi to zdi preprosto nesprejemljivo.
Ne vem pa, ali jaz zdaj prav povezujem, bom to povprašal prej preden se napačno odločim, ali je ta 10. člen in ta sprememba, ki jo predvideva amandma SDS-ja, povezan s tisto 26. točko iz 1. člena in torej pomeni, da je ta ukinitev, ki se zdaj predvideva v amandmaju k 10. členu samo ukinitev kadar tisti, ki je nosilec projekta predlaga, da se to ukine. Prav povezujem? No, potem ne v 1. in ne v 10. to ni potrebno. Tako to jaz razumem. To potem ni potrebno.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala za obrazložitev.
Je še kaj? Ja prosim, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Jaz mislim, da smo danes ob obrazložitvi slišali, da ta pojem "ukinitev projekta" že zdaj ni razumljen samo kot ukinitev zaradi odstopa investitorja od nameravane investicije. S strani predstavnice Vlade je bilo večkrat povedano, da gre za različne primere in tudi v obrazložitvi tega amandmaja, ki se navezuje na ta amandma, amandma je k 1. členu, imamo to napisano. Ker je pisalo v tej obrazložitvi: "na podlagi tega lahko vlada ukine projekt iz dveh razlogov", iz dveh razlogov, se pravi, da prej ali slej bo prišlo do problema v kolikor naš amandma ne bo sprejet. Mislim, da je s tem dana prevelika pristojnost vladi oziroma pristojnost, ki je v tem primeru ne bi smela imeti. NRP-ji, ki se sprejmejo v Državnem zboru so sprejeti.

92. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Mi govorimo o zakonu o izvrševanju proračuna za eno leto. Gre za projekte, ki trajajo več let in v kolikor pride do takšne situacije je Državni zbor tisti, ki bo naslednje leto to zadevo saniral. Nobene potrebe ni, da se to dogaja tekoče med tem obdobjem. Tudi ne vidim zakaj bi se to počelo. Nobenega praktičnega razloga oziroma argumenta za to ni. Je pa ena velika skušnjava, da se določene stvari poskušajo neodvisno od parlamenta regulirati oziroma delati. In mislim, da je ta način nepotreben. Mislim, da je prav, da parlament to vlogo obdrži, zaradi tega bi bilo tudi zaradi vlade prav, da si te pristojnosti z zakonom ne jemlje.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala.
Gospod Čepič, potem pa gospod Tanko.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo.
Jaz v nasprotju z gospodom Černačem to razumem kot operativni del vlade. Namreč, če upoštevamo to, kar je bilo v 1. členu, da je ukinitev projekta, je izločitev projekta iz veljavnega NRP-ja zaradi odstopa investitorja od nameravane investicije, pomeni seveda, da bo na nek način pravzaprav vlada NRP, ki so dolgoročni projekti, jih lahko tudi ostale projekte vključevala noter, ker tudi NRP je na nek način omejen z nekimi sredstvi. V kolikor ne bo čistila teh stvari in projektov, o tem smo danes že govorili, ki niso aktualni iz raznoraznih razlogov, bodo seveda imele na nek način rezervirana ali blokirana sredstva in bo to lahko delala samo takrat, ko bo proračun sprejemala in v tem delu. In kot vidite, mi v tem rebalansu nismo obravnavali NRP-ja v tem smislu, da bi katerikoli projekt črtali ali ga tudi dodajali, ker je to bilo. In jaz vidim v tem bolj operativnost samega tega projekta in na ta način možnost, da bomo lahko kasneje tudi okrog teh stvari razpravljali. Nosilci projektov, ki pa imajo neko realnost, da se tudi izvedejo, tako finančno, kot tudi izvedbeno pa bodo na ta način lahko začeli dovolj zgodaj z jasnim sklepov vlade pripravljati projekte, da bodo takrat, tisto leto, ko bo šlo direktno v proračun tudi realizirano.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Poglejte, to bi držalo v kolikor bi šlo za enoletne zgodbe. Gre za projekte, ki trajajo več let. ZIPRO velja eno leto. V obrazložitvi tistega, s čimer ste utemeljili kaj pomeni beseda "ukinitev projekta" ste pa sami napisali "eno je odstop od projekta", ste napisali, ukinitev pomeni odstop, in drugo "projekt se ukine zaradi združitve dveh projektov, projekt se ukine zaradi prenosa projekta na drugega skrbnika, projekt se ukine zaradi spremenjenih okoliščin" in tako naprej. Skratka, en kup enih razlogov, ki govorijo o tem, da je ta nabor tega termina tako širok, da se lahko v kateremkoli trenutku ukine katerikoli projekt, kar pa ne bi bilo dobro.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Še kakšno mnenje in stališče?
Vili Trofenik, a ja, oprosti. Se opravičujem, ne vem zakaj sem zdaj tole preskočil. To je velika napaka.

JOŽE TANKO: Hvala za besedo.
Zgleda da dioptrija ne nese do tukaj.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ja, pravzaprav veš kaj, nimam dioptrije tukaj gor. To je problem.

JOŽE TANKO: Pač, ozko omejen pogled, a ne.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ti že veš kaj je to.

JOŽE TANKO: Poglejte, zdaj spremembe, ki jih predlaga vlada na Zakon o izvrševanju proračuna, vodijo pravzaprav v smer, da bomo naslednje leto dobili državni zbor proračun zgolj kot informativni proračun.

93. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Pooblastila v tem smislu bodo v celoti v Vladi, ona se bo odločila, kdaj bo kaj črtala, ona se bo odločila, kdaj bo kaj premaknila in tako naprej. Jaz mislim, da tak pristop ni dober, kajti Državni zbor lahko sprejme ali rebalans proračuna ali spremembe in dopolnitve proračuna in tam so vse take postavke, ki se pokažejo kot take, da jih je treba korigirati, se jih lahko tudi spremeni. Mislim pa, da ni dopustno, da mimo Državnega zbora, ki je akt sprejel, dobi nekdo pooblastilo, da odloča nad Državnim zborom in kasneje. In jaz mislim, da bi zaradi skušnjav, ki so v izvršni oblasti morali delati tako kot je bilo več ali manj do sedaj vedno. To se pravi, da Državni zbor sprejme proračun. Državni zbor sprejme rebalans proračuna in Državni zbor sprejme spremembe in dopolnitve proračuna, če to klasificiram. S tem, ko pa se take določbe vnesejo v zakon o izvrševanju proračuna, pa bi rekel te odločitve Državnega zbora niso več potrebne. Državni zbor je potem, če se vrnem nazaj samo tisti, ki je na začetku leta informiran, potem se pa dogaja v vladnih uradih, kar se dogaja, tako kot vladi paše. In ti koraki potem v nadaljevanju očitno potekajo mimo Državnega zbora, kar pa ni v redu, sploh ne za projekte, programe, ki so načrtovani dolgoročno. Ni dobro pa niti za tekoče projekte, če so nad tistim, kar je bilo do sedaj pooblastilo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim, Helena Kamnar.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Mislim, da je zelo dobro, da smo predlagali dopolnitev zakona o izvrševanju proračuna z določbo, ki je bila 4 leta v veljavi, na podlagi pravilnika o izvrševanju proračuna.
Izkazalo se je, da je bilo ravnanje napačno in zato predlagam, da umaknemo ta člen in Vlada nima več teh pooblastil.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim, Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Malo za šalo, bolj pa zares na koncu. Povedano, ampak ni zlobno mišljeno. To se pravi, da uzakonimo nepravilnosti, ki smo jih odkrili tako ali drugače. Pa ni moj namen to. Ob vseh teh dilemah, ki se pojavljajo je moj temeljni pomislek v tem, da mi nimamo predpisano kriterijev, kdaj se nek projekt uvrsti v načrt razvojnih programov. To je temeljni problem. Če bi imeli jasno določene kriterije, potem bi marsikatera dilema odpadla. Pri nas je možno na obeh nivojih, državnem in lokalnem uvrstiti načrt razvojnih programov, če imaš idejo in če imaš politično podporo. Nobenega drugega kriterija ni treba izpolniti. In to je temeljni problem. In zaradi tega so posledično tudi rezultati črpanj in nekateri takšni kot so. Tega ne rešujemo in to je slabo. Oprostite, to, kar sem poskušal prej povedati, da so poleg ukinitve še druge spremembe. V 21. členu oziroma v 10. členu, ki na novo definira 21. člen, v drugi točki govorite vse drugo okoli ukinitev in druge

94. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) spremembe projektov, ki pomenijo odstopajo od veljavnega, OK. Ampak v sedmem organi upravljanja odločajo tudi o spremembah veljavnega NRP-ja za te projekte, o katerih ni odločala vlada ali organ upravljanja. Zdaj pa vas bom tako vprašal, čisto konkretno. Projekt v regionalni razvojni program je šel po dolgotrajni proceduri. Iz te kombinacije teh tekstov lahko zdaj pridemo na en zelo enostaven način izločen ali spremenjen. In ta dikcija na žalost ne rešuje zadosti kvalitetno ali pa sploh ne rešuje marsikaterega problema, ki je zdaj tukaj premalo časa, da bi široko govorili.
Pa še eno vprašanje ima poleg tega, o točki 10. Za sofinanciranje občinskih projektov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javni razpis za zbiranje odlok(?) občin, razen za programe, ki jih je potrdila Vlada. Ali je to odpiranje vrat za tisto, kar vemo, da se je že tudi dogajalo, da se mimo razpisov uvrščajo občinski programi in kje je razlog za to ali potreba za to, pa še kaj huje? .../Ni vključen, izklop./...

MAG. HELENA KAMNAR: Če začnem s tem zadnjim. 10. točka 21. člena, to se pravi sedanjega 10. člena sprememb zakona, se ni v ničemer spremenila glede na dosedanje besedila zakona o izvrševanju proračuna. Do sedaj se ni izkazalo, da je ta določba kakorkoli problematična, tako da ne vem, kaj je posredi. Ravno tako se ni v ničemer spremenila 7. točka tega istega člena. V kolikor sodite, da bi se morala spremeniti, potem predlagajte spremembo. Glede tega, da ne veljajo pravila, da nimamo pravil za uvrščanje projektov v NRP-je, pa ne drži. Imamo uredbo, ki govori o pogojih za uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Drugo pa je vprašanje, v kolikšni meri se ta uredba v polni meri izvršuje. Še vedno sodim, da je uredba dobra in da ne potrebuje večjih zaostritev. Strinjam pa se lahko z vami, da je v izvajanju preveč nedoslednosti. In to imamo namen popraviti.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Vili Trofenik. Vili Rezman se je prej javil. Prosim Vili.

VILI REZMAN: Hvala še enkrat. Ker je bilo postavljeno vprašanje, kaj je pravzaprav posredi. Se meni zdi, da jaz zase že imam odgovor. Posredi je nevarnosti, da bi kdo NRP-je izločal recimo arbitrarno po neki politični presoji, tako kot mu pač v nekem trenutku godilo. Zato smo mi na odboru predlagali amandma, ki bi to preprečil, na ta način, da Vlada ne bi mogla, bi rekel, arbitrarno izločati posamičnih projektov iz NRP-jev. Vendar se je sedaj zgodilo,

95. TRAK (VI)

(nadaljevanje) da imamo mi amandma na 10. člen, ki ukinja možnosti, če bi bil pač sprejeti, možnosti da bi se ukinili. In imamo definicijo te ukinitve v 1. členu, ki govori o tem, da se to zgodi, če nekdo odstopa od investitorjev. Če peljemo to logično naprej k novemu problemu, ali lahko Vlada arbitrarno odloča ali ne, ali mora iti po soglasje na Državni zbor potem mi sedaj s tem zakonom dajemo kot Državni zbor, če bo tako sprejeto, Vladi možnost, da nekatere stvari izpelje po pooblastilu tako rekoč Državnega zbora skozi zakonsko določbo. Ampak kaj to pomeni? V definiciji ukinitve natančno piše, da gre za to, da investitor to predlaga. To se pravi, Vlada nima iniciative, ni predlagatelj, ni pobudnik, pri tem ni proaktivna. Vlada sledi neki iniciativi tistega, ki je sicer upravičenec do teh sredstev, pa je ugotovil, recimo, da tega ne more, ne bo, ali kakorkoli drugače argumentira oziroma predlaga sam ta odstop. In če je tako, potem ni nevarnosti. Vsaj jaz jo sedaj ne najdem. Torej, če se jaz odrečem in recimo, da se ne bi odrekel, bremenilo NRP-je, ker veže sredstva, pa nekdo drug ne more vstopati, pa jih veže na dolgi rok, potem je logično, da tisti, ki ve, ki se je zavestno odločil, če je tako definirano, in ta nova 26. točka sedaj o tem tako govori, potem ni potrebno, ali eno ali drugo. Če prav razumemo, prej ste mi potrjevali, da razumem prav, da je predpogoj za kakršnokoli ukinitev soglasij tistega, ki je nosilec pravice in mu nihče ne more oktroirati, vsiliti odstopa do nekega umika, potem je to s 26. točko 1. člena pojasnjeno. In potem je naša ambicija, recimo, na Odboru za gospodarstvo konzumirana s tem. Potem smo mi pravzaprav svoj namen dosegli.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Gospod Andrej Vizjak, potem Vili Trofenik.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz bi bil vesel, če bi bilo tako kot je bilo povedano, ker potem tudi jaz ne bi imel težav. Ogromno je takih primerov, kjer to pač čisto povsem ne drži. Namreč, kje vidim sedaj, pravzaprav niti nepomemben problem oziroma neznaten problem, ki se ga z neko redakcijo da. Če mi definiramo v 1. členu nekatere termine, kot je ukinitev projekta, in potem ta termin ni v zakonu nikjer omenjen, ni noben problem. Ker v tem primeru je ukinitev projekta omenjena samo v zakonu. Kajti mi definiramo te termine samo za ta zakon, ne za pravilnike in ne vem kaj

96. TRAK (VI)

(nadaljevanje) še vse. Jaz sicer ne vem kje bi bila še kakšna ukinitev projekta imenovana, razen v tem členu, ki je pa tudi že sedaj s tem amandmajem črtano. Mi imamo v 10. členu amandma, da bi črtali ta termin vem, kar pomeni, da tega termina več ni v zakonu. In je tudi tista prej sprejeta 26 alineja bolj ali manj nepotrebna, recimo, ne dela pa verjetno nobene škode notri, nepotrebna je. In verjetno bi lahko Zakonodajno-pravna služba skozi tretje branje v redakciji rekla vrzimo tisto ven in bi bilo to sanirano. Če pa to ostane notri, je sicer res, če si predstavljamo, da je nekdo, recimo, predlagatelj nekega NRP-ja nekdo, ki je potem tudi upravičenec in ima od tega največ koristi je potem tudi ta logika v redu, vendar ni zmeraj tako. Še enkrat, ceste na primer, ali poplavno varstveni nasipi, ali pa recimo športni objekti. Na muko nekega poslanca ali pa tudi, ne vem, se v nekem NRP-ju znajde neka telovadnica v neki lokalni skupnosti. Ampak investitor vemo, da ni občina, ampak je pač ministrstvo, potem pa isto ministrstvo je tudi tisti predlagatelj, ki lahko iz NRP-ja to ven vzame. Kar pomeni, da se sfiži tista prizadevanja, ki so bila ob uvrstitvi tega NRP-ja oziroma od tega projekta v NRP sprejeto. Zato vidim, da je tukaj ena dotična nevarnost. Zato mislim, da bomo najmanj škode naredili, če nam je to intenca, da se pač Vlada ne more s temi ukinitvami mimo parlamenta ukvarjati, da sprejmemo ta amandma, da tega termina v zakonu ni oziroma tudi s tem ni pristojnosti Vlade nad ukinitvijo projekta.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Mislim, da smo poslušali dovolj razprave, da smo kvalificirani za odločanje. Nekateri menite, da še ne. Prosim, Vili Trofenik, potem gospod Černač.

VILI TROFENIK: Se opravičujem, samo še pri enem členu se bom oglasil, da pokurim pripadajoči čas. Nisem mislil iti nazaj na polje ukinitve, ampak vseeno poskušam razumeti predlagatelja. Trdim, da je pojem umik .../Nerazumljivo./ Kaj bi bilo smiselno glede na pooblastila? Da Vlada zadrži kakšen projekt. Potem pa o njegovi usodi odloča v rebalansu ali v novem proračunu Državni zbor. To bi bilo logično. Zakaj bi zadržala? Zato, ker nimamo kriterija o uvrstitvi, ki so uvrščeni, ni časa, ampak če se poglobiš v tisto te je strah. Pa pride do situacije, ne more, tisti za projekt je uvrščen, načrt razvojnih programov, recimo, dobiti gradbenega dovoljenja. To je konkreten primer. V planu, v postavki pa bremeni in onemogoča nekomu drugemu, ki je pa to sposoben narediti. V tem trenutku bi bilo primerno in po moje nesporno, da Vlada ali nekdo X zadri tistega, ki nima gradbenega dovoljenja, da poenostavim, s tem pa ga ne more ukiniti, ker to še ne pomeni ukinitev. Ukinitev je brisanje, kot jaz to računam. In iz tega ne bi bilo nobenega prastrahu, ker je prišlo v Državni zbor in bi Državni zbor povedal, tega smo bili prisiljeni zadržati, ker ni izpolnil takih in takih pogojev. To ni smisel, ampak to je bil skok notri.
Sedaj pa se vračam k točki 10, ki jih je potrdila Vlada oziroma zakaj ta dodatek, razen za programe, ki jih je potrdila Vlada. Tu je bila diskusija obremenjena s tem, da bi nekdo arbitrarno izločal, jaz pa tu vidim, da bo nekdo arbitrarno umeščal brez jasnih kriterijev in tam kjer si. Povejte, kateri projekt je take narave, občinski, da ni treba razpisa za njega, natečaja, in da bo Vlada o njem direktno odločala. Povejte mi enega, pa bom utihnil, ne po imenu krajev in naslovu, ampak po vsebini.

97. TRAK: (NB)

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Gremo po vrsti. Gospod Černač je sedaj na vrsti.

ZVONKO ČERNAČ: Poglejte, hvala lepa. Ne da bi želeli zavlačevati, ampak mislim, da zadeva le ni tako nedolžna, in če je res to, da je bila prej urejena s pravilnikom, je to zelo narobe. Vemo pa kdo pravilnike kreira in piše. Več ali manj ista struktura, ne glede na to kdo vlada, in bi bilo treba ne samo na področju Ministrstva za finance, tudi na ostalih ministrstvih te zadeve temeljito pregledati, recimo na Ministrstvu za promet itn., za okolje in prostor. Kar nekaj stvari je v teh pravilnikih in navodilih, ki ne sodijo tja in ki omejujejo normalno izvedbo posameznih aktivnosti. Boljše bi bilo, če jih ne bi bilo, če bi bili zakoni, uredbe itn.
Načrt razvojnih programov 2009/2012. Imamo ga tukaj v gradivu pri rebalansu. Jaz sem prepričan, da 80% je investitorjev oziroma tistih, ki so te projekte v NRP-je uvrstili, ali so to ministrstva ali je to direkcija za ceste ali so to, ne vem, skratka javna sfera. In kaj pomeni ta člen, če ostane tako kot je? Ukinitev projekta je izločitev zaradi odstopa investitorja od načrtovane investicije. Recimo za tretjino tega dokumenta so ceste in razno razni posegi na cestah. Investitor je država, DRSC. On bo rekel pač, do določenega mostu se več ne bo delalo in bo šel ven, brez tega Državnega zbora. Isto velja za telovadnice in vse ostale stvari. Saj so investitorji Ministrstva za šolstvo itn., fundacija itn. Se pravi, tukaj poglejte, gre za en mehanizem, s katerim se jemlje parlamentu osnovno funkcijo in to je zelo nevarno. Zelo zelo nevarno! Mislim, da tega ni dobro sprejeti. hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Še kdo? Še kakšna diskusija? Če ni več... Ja prosim, Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: Ker ni odgovora, jaz predlagam, predlog dajem za amandma odbora, da se v 10. točki besedilo za vejico, za besedo občino, to se pravi pred besedo "občin razen" v celoti črta.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ja, vidim ja. Torej to je 10. točka oziroma 10 odstavek 10. člena, spremembe zakona, kar pomeni obstoječega 21. člena zakona. Če pogledate 10. točko, se pravi tisti del, ki se nanaša, na razen za programe, ki jih je potrdila Vlada. To je predlog amandmaja odbora, da se črta ta zadnji del tega odstavka.
Torej, predlagam, da gremo po vrsti. Gremo najprej z amandmajem, ki ga predlaga Vili Trofenik, kot amandma odbora. Prehajam na glasovanje v zvezi z amandmajem. Ja, prosim. .../Glas iz ozadja./...
Gospod Vizjak, imate pred seboj Zakon o izvrševanju proračuna. .../Glas iz ozadja./... To je deseti odstavek, na strani 6, ne na strani 7. Točka 10. Bo
Dobro, bomo počakali, da bomo vsi razumeli o čem odločamo. .../Glas iz ozadja./... Ne, ne, samo sem povedal, to je amandma, dodaten amandma odbora.

98. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Je v redu. Imate še kakšen... A ha, to vas je zmotilo, ko sem želel najprej o tem. V redu. Sprejmem pripombo. Torej bomo šli po odstavkih, kar pa ničemer ne spremeni vsebine. V redu. Je to v redu. Ima še kdo kakšne pripombe. Predlagatelj bi lahko... .../Glas iz ozadja./... V desetem odstavku...

VILI REZMAN: V desetem...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Točka 10 je to.

VILI REZMAN: Točka deset v 10. členu.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V 10. členu spremembi sprememb zakon.

VILI REZMAN: 10. člen, 10. točka. Od kod naprej se briše besedilo? .../Glasovi od zadaj./... Ja, s tem bi se jaz težko kar tako strinjal. Ker to pomeni, da lahko vlada nekatere programe, ki jih je v dogovoru, v sporazumu z neko občino nekoč uvrstila, sedaj sama umakne. Razdre dogovor.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Poslušajmo odgovor predlagatelja. Prosim.

VILI TROFENIK: Pojasnim, logika je zelo enostavna. Vse občine morajo biti v istem položaju do dostopa na podlagi natečaja ali razpisa. Nič drugo. Ne more biti političnih uvrstitev pa političnih izločitev. To je v bistvo. Korektno do vseh 210, kot jih je.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Prosim, gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: .../Izključen mikrofon./... Načeloma nima nobeden težav s tem, kar je predlagal, vendar .... za uvrstitev projektov v narekovaj, ne pa ... .../Mikrofon prosim./...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Tukaj se vidi, da to velja za naprej. Torej. Za nove projekte, če jaz prav razumem. Naj Vili Trofenik pojasni no, da ne bom jaz njegov advokat.

MAG. ANDREJ VIZJAK: .../Izključen mikrofon./... .../Mikrofon prosim!!/... Jaz mislim, da je ta težava na katero je Vili Rezman opozoril, dejansko na mestu. Ker ne, bi rekel ne anulira stanja, zatečenega stanja. In če bi veljala samo sedaj odslej naprej, potem jaz nimam teh težav. Ampak za uvrstitev, ne za sofinanciranje.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Predlagatelj, prosim.

VILI TROFENIK: Poglejte, norma ni taka, da bi veljala za nazaj. Kdaj norma za nazaj lahko velja, upam da vemo vsi za to mizo. Da bi pa podpirali ali peljali prakso, se opravičujem, ko se kakšni pravilnik kotali pa nimamo ..., pa je nedostojno in nesprejemljivo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, to je torej pojasnilo. Mi se bomo pa potem opredeljevali, ko bomo odločali o tem amandmaju. To bo tretji amandma k 10. členu. Zato sedaj predlagam, da gremo po vrsti in sicer bomo najprej glasovali o amandmaju pod številko 1 k 10. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Začenjamo glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je

99. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) amandma Slovenske demokratske stranke je dobil ustrezno podporo našega odbora.
Prehajam na odločanje o drugem amandmaju, ki so ga vložile koalicijske stranke. ../Medsebojno pogovarjanje./... ../Izklop./.. Samo malo. Jaz v tem trenutku ne morem to preveriti, zaradi tega velja tako glasovanje kot je bilo prikazano bom pa za naslednje seje poprosil službe, da so prisotne, da bomo lahko v takih primerih odreagirali, če bo do takih primerov prišlo. Rad bi še prošnjo dal. Lepo prosim, da nadaljujemo sejo. Kot povedano danes mi pri vsem tem kar danes odločamo bo ponovno odločal Državni zbor in seveda so možne ustrezne korekcije. Prosim, da dovolite, da nadaljujemo z obravnavo in pa odločanjem, ker je to nujno. Seveda, lahko pa daste proceduralni predlog, to je vaša pravica, možnost in bomo o tem glasovali.

GOSPOD________: Jaz bom sedaj približno povedal, kdo je glasoval za in kdo je glasoval proti in bom potem postavil za je glasovalo 8 poslancem, proti jih je bilo 7. Za je glasoval Jože Tanko, Černač, itd., to se pravi nas pet plus gospod Žerjav, Vili Rezman in Bogdan Barovič, to je 8 glasov. Te glasovalne naprave ni bilo, lahko pa ponovimo ročno glasovanje, ker vsak ve, kako je glasoval. Vem, kaj je ost tega ukrepa, ki je poslancu Čepiču ../Nerazumljivo./... Jaz sem počutim pri tem prizadet, ker verjetno nobeden drug ni bil osumljen, da je stisnil ta gumb razen mene.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Jaz predlagam, da nadaljujemo. Torej, ta amandma je bil sprejet. Mi smo ga podprli, je dobil podporo. Predlagam, da gremo naprej.
Gremo k amandmaju pod številko 2., ki ga je vložila koalicija. Začenjam glasovanje, prosim za glasovanje. Ugotavljam rezultat, ugotavljam, da je tudi ta amandma bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o tretjem amandmaju, ki je predlagan k 10. členu, gre za predlog amandmaja odbora, gre za predlog, ki ga je dal gospod Vili Trofenik in se nanaša na 10. odstavek, točko 10., 21. člena obstoječega zakona oziroma 10. člena sprememb zakona in gre za črtanje tega zadnjega dela te točke razen za programe, ki jih je potrdila Vlada. Začenjamo odločati o predlogu tega amandmaja. Prosim za glasovanje. Ugotavljam, da je ta predlog amandmaja, ki ga je dal gospod Vili Trofenik sprejet.
Prehajam k 11. členu in sicer imamo pri 11. členu vloženo kar nekaj amandmajev, vendar se izključujejo. Imamo štiri, ki jih imamo v pregledu plus dodaten od gospoda Vilija Trofenika, torej imamo 5 amandmajev. Odpiram diskusijo oziroma razpravo o teh amandmajih. Prosim.

VILI TROFENIK: Skrajšanje rokov, ki jih prinaša ta sprememba ZIPRO-ta je seveda dobrodošla, vendar mislim, da dikcija, ki je predlagana ne rešuje v zadostni meri vse problematike, saj se nanaša na glavnega izvajalca, če zelo poenostavim ali podpisnika pogodbe. Nobenega jamstva ni, da bo ta blagodejni učinek, če tako rečem o skrajšanju rokov imel pozitivne posledice na podizvajalca, ki so prevečkrat žrtev glavnih izvajalcev, ki na račun zamikov plačil še preko vseh

100. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) mogočih rokov, veste kaj delajo in kakšno je stanje, da je totalna nelikvidnost znotraj. Seveda, ta investicijski del pogače je sestavljen iz dveh del, iz privatnega kapitala pa javnega. Na privatnem segmentu ne moremo nič napraviti, na področju javnih financ, ki so namenjene za investicije pa mislim, da bi morali na nek način, čeprav je to precej težko in delikatno, omogočiti ali prisiliti, poenostavljam, glavne izvajalce, da delijo enako usodo za skrajšanje rokov z podizvajalci.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP:../NI VKLJUČEN!!

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Glede plačevanja podizvajalcem moram povedati, da velja uredba Vlade o neposrednih plačilih podizvajalcem, ki določa načine ravnanja v teh primerih. Zdaj ta uredba je po naši presoji ustrezna in omogoča tudi da v primeru, da se plačila dokončnega izvajalca ne izvršijo v naslednjem trenutku pravzaprav za ustavitev plačil oziroma neposredno plačilo s strani države podizvajalcu. Tako, da sodimo, da inštrument obstaja zadovoljiv, ali se ga v zadostni meri poslužujemo je pa drugo vprašanje. Očitno glede na vaša opozorila je v premajhni meri uporabljen in tu bomo skušali na vladni ravni opozoriti vsa ministrstva za to uredbo in na posluževanje tega inštrumenta, ki je v veljavi.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: .../NI VKLJUČEN!!

VILI TROFENIK: Verjamem, da je uredba in podzakonski akt, ampak bom vprašal.../nerazumljivo./.. bistveno drugače je, če je nekaj z zakonom zapovedano ali omogočeno kot če je nekje za večino javnosti v uredbi skrito. Veste, lahko bi tukaj razpravljali na široko in ne vem kaj se dogaja, tu je pa ubrana pot, da mora glavni izvajalec dokazovati, da krajše roke tudi svojim podizvajalcem, ne pa tisto kar omogoča pa tudi vsega, oprostite, da ne bom uporabil kakšne../nerazumljivo./.. da podpišejo, samo da podpišejo pogodbe, ker so v podrejenem položaju. Da ne bom zloben, ker je že časovna stiska, bi prosil za odgovor, če je ta dikcija v nasprotju z uredbo ali omejuje uporabo uredbe ali kakršnokoli nasilje dela nad uredbo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim.

MAG. HELENA KAMNAR: Sama uredba velja pravzaprav za vse investitorje in za vsa plačila, ki potekajo iz državnega proračuna oziroma iz občinskega proračuna. Po našem vedenju se je ne poslužujejo v zadostni meri niti sami podizvajalci, ker ne opozarjajo v večji meri investitorje, da se kršijo določbe te uredbe. Edino kar lahko napravimo je to, da bi morda predpisali obvezno določilo v pogodbi, ampak tudi tu je v uredbi napisano, da mora pogodba obvezno vsebovati to določilo kar pomeni, da so podizvajalci

101. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) in izvajalci seznanjeni z določilom uredbe o teh mehanizmih. Več od tega je pravzaprav težko narediti, edino kar ostane je to, da podizvajalci, ki plačil ne dobijo dovolj hitro reagirajo in sporočijo to investitorju, zato, da se investitor začne obnašati tako kot mu uredba določa, kar pomeni, da izplačuje direktno podizvajalcem in ne preko glavnega izvajalca navzdol.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Prosim, gospod Vizjak.

DR. ANDREJ VIZJAK: Glede Amandama SDS k 11. členu, mislim, da je to ključni člen in skozi ta člen se bo ilustrirala po moji oceni tudi naša neka relacija do gospodarstva v povezavi z blažitvijo posledic gospodarske in finančne krize. Namreč, plačilni rok 60. dan je Vlada nadomestila z eno nejasno dikcijo 30 do 60 dni. Povejte mi primer kadar se bo uporabil 30 dni, če je ta diskrecija Vladi dopuščena, vedno bo šlo na 60 dni, še posebej takrat kadar je oziroma ob dejstvu, da bo likvidnost proračuna problem. Tako, da jaz dvomim, da je bila tukaj neka iskrena želja po krajšanju plačilnih rokov, temveč ustvarjanje tega občutka skozi nejasno dikcijo. Da je zadeva dodatno zapletena, seveda tista nesrečna določba, ki daje ministru za finance pooblastila tudi podaljšati ta rok v nedogled, nejasno kako daleč v primeru, da bo pod vprašanje likvidnost državnega proračuna in verjemite mi ob tako sprejetem rebalansu bo to od sprejetja naprej. V takšnih negotovosti je nenormalno pričakovati, da bo gospodarstvo ne zaračunalo te negotovosti tudi kot investitor oziroma kot izvajalec to državi in bo to dražilo investicije povsem po nepotrebnem. Če želimo res iti tukaj gospodarstvu nasproti drastično skrajšajmo te plačilne roke, meni nobeden ne bo rekel, da določenih postavk ni možno prekontrolirati v roku 15 dni od takrat, ko so obračuni oziroma tudi izstavljeni računi. Zato predlagamo jasno dikcijo brez nekih dodatnih zapletanj, torej da je plačilni rok 15. dan. Pomemben je tudi tretji odstavek tega člena, kjer pišemo, da je občinam za blago in storitve, ki so opravljeni iz naslova črpanja evropskih sredstev, nastane obveznost obračuna DDV-ja, ko prejmejo refundacijo teh prispevkov. To je pomemben, zelo pomemben inštrument za likvidnost občinskih proračunov, še posebej v luči, ker so občine tudi pomemben investitor. In res nespodobno je, da morajo.../nerazumljivo./.. DDV še preden dobijo kakršnokoli refundacijo za projekte, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev.

102. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Govorim, ne govorimo o spremembah, torej obveznosti plačila DDV-ja ali znižanju le teh ali kakor koli. Govorimo le o dinamiki, povezani seveda z likvidnostjo tudi občinskih proračunov. Tako, da predlagamo, da se ta roka gospodarstvu, ki jo lahko skozi plačilne roke ponudimo gospodarstvu in občinam dejansko pozna. Ne pa, da je to bolj ali manj leporečje, ki pa se v praksi ne bo. To je približno, spoštovani predsednik, kot tisto, ko ste vi ugotovili o jamstveni shemi. Želimo, da ta deluje. Ne pa, da imamo neko leporečje, ki ne deluje in se stvari ponavljajo in odvijajo. Kajti, če bo ostalo noter, da je plačilni rok trideseti do šestdeseti dan, mi boste z veseljem pokazali tistega, ki bo imel 30 ali pa 45. Večina ali pa vsi bodo imeli 60. Zato menim, da je tudi iz naslova preglednosti in predvidljivosti dogajanj lahko biti tu bistveno jasnejši in bistveno krajši.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Še kakšne pripombe? Gospod Vili Rezman, potem pa gospod Žerjav.

VILI REZMAN: Hvala. Jaz samo obnavljam svoj predlog iz Odbora za gospodarstvo, da bi se zapisalo kar se teh rokov tiče, pač do najkasneje tridesetega dne. Ta bi se mi zdel sprejemljiv kompromis. Najbrž bi tudi SDS, ki je predlagal bolj drastično krajšanje pristal na to, ker bi teh trideset dni vendarle nekaj pomenilo. Če bi šli iz 60 na 30 in če je to fiksiran rok, potem mislim, da smo gospodarstvu in vsem ostalim uporabnikom teh sredstev nekaj v smislu pozitivnega ukrepa res prispevali.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Še kakšna diskusija? Prosim gospod.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Plačilna nedisciplina je pravzaprav največja rak rana v trenutni situaciji našega gospodarstva in mislim, da bi bil slab signal skozi ta zakon, kjer bi pravzaprav dopustili, da se plačilni roki podaljšujejo kar tako. Slab signal predvsem zaradi tega, ker bi to bil nek vzgled tudi tistim, ki se plačilnih rokov sicer v gospodarstvu ne držijo in mislim, da je to vseeno treba malo bolj natančno regulirati.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Še kakšno mnenje? Če ni več mnenja, bomo prešli na .../Oglašanje iz klopi./... Vedno. To pa vedno.

VILI REZMAN: ... potem predlagam, da imamo v mislih še ta amandma, ki bi govoril v 11. členu tako, da bi nadomestili tisti šestdeseti dan z besedno zvezo "najkasneje v tridesetih dneh".

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Bom dal na glasovanje tudi takšen predlog. Seveda, če bo sprejet amandma koalicije, potem so brezpredmetni ostali amandmaji. Prosim. Si želel še diskutirati? Ne. Se mi je zdelo, da je še nekdo roko dvignil. V redu. Imam že privide. Dobro. .../Oglašanje iz klopi./... Ne. Ker po mojem je treba najprej glasovati o tem prvovloženem amandmaju, ki je širši in potem gremo po vrsti, če ne bo sprejet. Predlagam, da je potem tisti amandma, ki je najbližji temu, to je amandma od Vilija Trofenika, potem amandma od Vilija Rezmana in naprej. Se strinjamo? Dobro. Potem gremo po vrsti. Najprej o amandmaju koalicije. Začenjam z glasovanjem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da ta amandma koalicije ni bil sprejet. Torej prehajamo na glasovanje o amandmaju, ki ga predlaga Vili Trofenik. Je širši? Torej službe me opozarjajo, da je treba glasovati o širšem amandmaju. To je amandma Poslanke skupine SDS.

103. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Prosim za glasovanje. Ugotavljam rezultat. Tudi ta amandma ni bil sprejet. Potem prehajamo na glasovanje, tako kot sem prej nameraval, amandmaja, ki ga predlaga Vili Trofenik. Začenjam glasovanje o amandmaju Vilija Trofenika. Prosim za glasovanje.
Tudi ta amandma ni bil sprejet.
Torej prehajamo na glasovanje o amandmaju, ki ga je predlagal poslanec Vili Rezman. Mogoče Vili, če bi še enkrat slišali, ker zdaj imamo čisto.

VILI REZMAN: .../Ni vključen./...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu, smo vsi razumeli? Dobro, potem prehajamo ... Ne nismo razumeli. .../Oglašanje iz klopi./... Bi vseeno obrazložil glas. Ja, prav.

MAG. ANDREJ VIZJAK: .../Ni vključen./...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Saj zato sem rekel naj ga še enkrat ponovi. Ja, prosim.

MAG. ANDREJ VIZJAK: To se pravi, če prav razumem, vse ostaja enako kot je v koalicijskem amandmaju, le ta rok se spremeni.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Tako.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Glede na to, da gre za predlog amandmaja odbora, bi me zanimalo stališče in s tem urejamo plačilni rok in v redu, ne bomo vztrajali na tistem 15, kot smo in tako naprej. Nas pa zanima opredelitev do te dopolnitve, ki smo jo tudi imeli v 11. členu. To je glede občin in plačila DDV-ja. Torej, če se strinjate, da ta del pa SDS-jevega amandmaja vkomponiramo v amandma odbora. To se pravi, da dodamo, da tretji odstavek, da se občinam za blago in storitve, ki so opravljene z naslova črpanja evropskih sredstev, nastane obveznost obračuna DDV-ja, ko prejmejo refundacijo teh sredstev.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Torej jaz zdaj najprej predlagam, da glasujemo o tem amandmaju. Namreč o amandmaju Poslanske skupine SDS smo že glasovali in zdaj imamo na mizi glasovanje, kot ga predlaga Vili Rezman. Torej predlagam, da glasujemo o tem amandmaju. Lahko pa seveda predlagate vi amandma odbora, ki se bo tako glasil. Vendar potem ko bomo glasovali o tem amandmaju, ki je bil predlagan s strani Vilija Rezmana, če ta ne bo sprejet. Če pa bo sprejet, so pa ostali brezpredmetni. Gremo po mojem po vrsti. Torej bomo še enkrat zavrnili amandma, če ga bomo zavrnili, potem pa vaš amandma.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ne, ni res predsednik.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ne, ne. Seveda ni res, če se bo gospod Vili Rezman drugače odločil.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ne, poglejte, mi zdaj, če prav razumem bo predlog ....

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: ... Samo malo. Dovolite mi, da vodim sejo odbora. Mislim, da jo dokaj korektno vodim. Vsaj trudim se. Torej gospod Vili Rezman je predlagal en amandma. Vi stre predlagal dopolnjen drugačen amandma. Jaz zdaj sprašujem, ker se mi zdi izjemno pomembno, predlagatelja tega amandmaja, originalnega predlagatelja, gospoda Vilija Rezmana, ali

104. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) predlaga, da tako kot je prvotno predlagal, glasujemo o tem amandmaju. Če bo on vztrajal, da o tem glasujemo, bomo o tem glasovali, če bo pa on spremenil svoje stališče, potem bomo pa glasovali o drugače oblikovanem amandmaju. Če pa on seveda ne bo na nič od tega pristal, kar ste vi zdaj rekel pa lahko vi predlagate ta amandma pa bomo potem o vašem amandmaju glasovali. Skratka ni nobenega problema. O vseh idejah tukaj bomo glasovali in se odločali. Zdaj je pa seveda gospod Vili Rezman odločilen. Prosim.

VILI REZMAN: Zame je povsem sprejemljivo, da se tam moj predlog amandmaja dopolni tudi s tem določilom v zvezi z lokalnimi skupnostmi pa imamo recimo ... To bo itak amandma odbora, saj ne bo moj, ki bi pač oba dela vključeval.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. To je torej sedaj vaš predlog amandmaja odbora. Torej to, kar ste predlagal in še s tem dodatkom o katerem je bilo prej govora in je bil vsebovan v originalnem predlogu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. To je, da se pod točko 3 doda, občinam za blago in storitve, ki so opravljene iz naslova črpanja evropskih sredstev, nastane obveznost obračuna DDV, ko prejmejo refundacijo teh sredstev. Smo prav razumeli zdaj predlog vašega amandmaja? Zdaj bomo pa v zvezi s tako oblikovanim predlogom amandmaja, ki ga vsi razumemo, opravili diskusijo, ker vidim, da je kar nekaj prijavljenih za diskusijo. Prva je predstavnica Vlade, potem gospod Čepič in tako naprej. Prosim.

GOSPA _______: Lepa hvala za besedo. Torej določba DDV-ja se glasi tako, da v tem zakonu določamo kako je treba urediti rok plačila DDV-ja v zakonu o DDV-ju. Jaz mislim, da to pa res ni sprejemljiva rešitev. To je pa še malo bolj čudno od RTV-ja.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala za to mnenje. Torej vi nasprotujete tako predlaganem amandmaju odbora, kot ga je predlagal po zadnji verziji gospod Vili Rezman. Da bomo jasni o čem govorimo. Gospod Čepič.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz sem imel pravzaprav to vprašanje, kar je gospa Kanderjeva rekla. Ali lahko mi danes sprejmemo v enem zakonu o izvrševanju proračuna, kaj se spremeni v nekem drugem zakonu in to člen in točno alinejo, ki se glasi. Če lahko to sprejmemo zdaj, potem prosim lepo, ne vem, če lahko.
Drugič pa seveda jaz bom tudi obrazložil svoj glas. Ne bom glasoval za amandma odbora predvsem zaradi tega ne, ker je prvotni amandma, ki je bil oziroma prvotno dopolnilo, ki so ga dale koalicijske, je bil širši, so bili problemi tudi zavzeti iz zakonodajno-pravnega odbora, ki bi ta zakon seveda iz nomotehničnega dodelal tudi in iz tega vidika bomo imeli na ta način neusklajen zakon in ga bo potrebno verjetno še dopolnjevati in iz tega vidika predlagam, da se pač poskušamo dogovoriti kaj je tisto, kar moramo znotraj tega dodati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Imamo še naprej stališče gospoda Vilija Rezmana.

VILI REZMAN: Jaz moram zdaj zopet prositi za strokovno pomoč, predstavnico Zakonodajno-pravne službe in sicer v smeri razčiščenja tega pomisleka, ki smo ga slišali s strani predstavnice Vlade. Torej, če bi tako bilo sprejeto, to ne bi bil noben prvi primer. Tako precej pogosto tudi ravnamo. Če bi pa moj predlog povzročil neko kršenje zakonodaje ali neke tehtne pomisleke in bi ga jaz reduciral na tisti prvi del. Vendar jaz tega sedaj ne vidim. To je bila naša precej pogosta praksa, da smo tako ravnali in ne vem zakaj bi samo v tem primeru morali odstopati od tega.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Prosim. Bi lahko dala še stališča, ali še prej slišimo gospoda Baroviča. Gospod Barovič prosim še vi, potem pa bomo slišali mnenje Zakonodajno-pravne službe.

BOGDAN BAROVIČ: Saj jaz pozorno poslušam ves čas. Malo je nerodno za vse nas, kajti mi smo prej slišali od gospe, ki bo potrdila, da posegamo z ZIPR-otom v zakon o plačah v javnem sektorju. ZIPR-o posega v zakon o RTV. Nenadoma pa ne bi smeli posegati v zakon o DDV, kar je malo nehigiensko ali kaj. Čeprav je pa namen vseh treh vsebin ZIPR-a, razumem, dober. Tako, da

105. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) tukaj bi jaz prosil res za en tehten pomislek, ker smo le zakonodajna veja oblasti.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ja hvala. Torej iz dveh koncev ste dobila podobno vprašanje. Torej vaše mnenje oziroma stališče v zvezi s tem.

GOSPA ______: Hvala za besedo. Gre v bistvu za enak primer, kot ga je Zakonodajno-pravna služba izpostavila na začetku. Gre za poseganje enega zakona v vsebinsko urejanje drugega zakona. Taki posegi so možni, ker smo tudi že imeli obravnavane primere, ampak podala pa sem, da iz vidika pravne države 2. člena Ustava, gre za posege, ki vnašajo nejasnost in nedoločnost. Podala sem konkreten primer.
Želela bi pa samo še nekaj dodati, ko ravno obravnavamo ta člen in sicer po prvem odstavku naj bi se plačilni roki skrajšali, zato opozarjam še na četrti odstavek, ki je ostal nespremenjen, kjer je pristojnost ministrstva pristojnega za finance, ki pravi, na koncu plačilne roke podaljša, kadar je to potrebno za zagotovitev likvidnosti proračuna .../Oglašanje iz klopi./...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Dajmo se skoncentrirati ponovno na to vprašanje. Torej gospod Vili Rezman, zdaj ste dobil pojasnilo. Rekel ste, da ste v dvomih. Ali niste več v dvomih?

VILI REZMAN: .../Ni vključen./...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Torej vztrajate pri tem predlogu, ki je kombinacija vašega prvotnega predloga in predloga Poslanske skupine SDS v tistem delu, kjer se nanaša na občine. Dobro, hvala. Torej nadaljujemo diskusijo oziroma obrazložitve glasu v zvezi s tem amandmajem, predlogom amandmaja odbora. Vili ... Ne. Se opravičujem. Andrej Vizjak, potem pa Vili Trofenik.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Še nisem Vili. Ampak poglejte, ta dilema na katero je Zakonodajno-pravna služba pravkar opozorila je razrešena. Če jaz še enkrat, če prav razumem, je poslanec Vili Rezman predlagal, da se v koalicijskem amandmaju, ki je širok in vsebuje celo kopico zadev, med drugim tudi spremembo oziroma spremembo tako četrtega, kot petega odstavka, spremeni samo prva določba, ki zamenjuje besedilo od 30 do največ 60 dni z besedilom do ali pa najkasneje v tridesetih dneh. Vse ostalo, to se pravi tudi dilema s to možnostjo podaljševanja roka je rešena, ker povzema rešitev, ki je bila zajeta v koalicijskem amandmaju.
Mi smo samo predlagali in vesel sem, da je poslanec Rezman to tudi upošteval, da se doda tisto, kar nima veze s plačilnimi roki in kar ni urejeno v koalicijskem amandmaju in kar se nanaša v amandmaju SDS na občine.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Tako, tako.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Skratka dilema na katero je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da ostaja ta meritorna pravica ministra za finance, da podaljšuje rok, je sanirana s koalicijskim amandmajem oziroma s preostankom amandmaja, ki ga povzema Vili Rezman.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala za to pojasnilo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ne, da vemo vsi o čem govorimo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Ne, ne. Zelo dobro vemo o čem govorimo. Še Vili Trofenik.

VILI TROFENIK: V tisti točki oziroma tistem delu, ki je zdaj predlog, da se povzame delno SDS-u amandma, ki se nanaša na občine. V vsakem primeru iz vidika občine je to sila ugodna zadeva, ampak jaz Vlado sprašujem kaj to pomeni z zamikom DDV-ja, ker nisem prepričan, da si vsi predstavljamo kaj to pomeni.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Verjetno zelo težko ocenijo v tem mandatu kakšne javno-finančne posledice za državno blagajno bi to pomenilo.

VILI TROFENIK: To mislim, ampak tudi brez numerične ocene. To ne gre za dvanajstine. To gre za končen obračun posameznega projekta in projekt, ki traja dve leti, tri, bo čez dve ali tri leta obračuna DDV. Jaz ne govorim proti ampak ne vem, če se tega zavedamo vsi.
Drugič bi pa vprašal še, zdaj na tako popravljen, to kar kolega Rezman predlaga, najpozneje 30, ali se to ne tepe s točko 5, tam ko gre predlaganega amandmaja. Če občina predloži v tridesetih dneh in tako naprej, mislim, da se to, oprostite izrazu, tepe.

106. TRAK: (SC)

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim za pojasnilo. Torej 5. točka, ki se nanaša na plačilo investicijskih transferov.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Vsekakor določba glede plačila DDV-ja oziroma roka plačila DDV-ja v tem amandmaju za Vlado ni sprejemljiva. Iz preprostega razloga, ker so projekti, ki tečejo daljše časovno obdobje in bi bilo potrebno tukaj izpostaviti posebne evidence za spremljanje tega davka na dodano vrednost, obračunavanje tega davka na dodano vrednost in seveda plačila. Kar se Vlade tiče je ta amandma nesprejemljiv iz večih vidikov. Ne samo iz vidika tega, da bo prišlo do dodatnega izpada proračunskih prihodkov.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. V redu. Sedaj je pred nami ta amandma tako kot je predlagan, amandma odbora torej prehajamo na glasovanje. Samo trenutek, da se vrnem nazaj, sem že začel s proceduro glasovanja. Prosim.

GOSPOD________: Rad bi povedal samo to, jaz bom seveda podprl, da še glas obrazložil. Mi imamo odprt člen in če bo do kakršnikoli strokovnih in drugi tehtni pomislek imamo še vedno možnost izboljšati ta amandma kakršen sedaj sprejet. Da ne bi sedaj to bila ovira za glasovanje.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje o predlaganem amandmaju odbora. Končujem glasovanje. Za je 8. Proti 6. Tako predlagan amandma odbora je bil sprejet. Zanimivo. Nekaj mi ni jasno, ampak to je samo trenutna prekinitev. Tam je neka zelena barva. Tam je neka nenavadna zelena barva, nekdo se je po moje zmotil v glasovanju, zgodilo se je kar se je, ali pa ne. Mogoče bi bilo dobro, da bi ta razmislil malo. Tam je tista petka, mi je nenavadna. V redu.
Predlagam, da končamo, zaradi tega, ker so ostali brezpredmetni amandmaji. Se opravičujem. Četrti amandma pod 4. točko - amandma poslanske skupine SLS - torej ste se zmotili, to je Odbor za gospodarstvo. Imamo še odločanje o tem amandmaju. Odpiram obrazložitev glasu v zvezi s tem amandmajem. Je kakšna obrazložitev glasu? Lahko glasujemo. Glasujemo. Gre za amandma, ki je sicer naveden pod številko 3, gre za amandma Odbora za gospodarstvo. To sem tudi jaz povedal pa so mi strokovne službe narobe povedale. Sploh vas ne bom več poslušal, od sedaj naprej bom sam odločal.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Vidite spoštovani predsednik, da morebiti ni bilo odveč, da sem prej govoril pa vidim, da tudi me še niste razumeli. Namreč, mi smo kod amandma odbora sprejeli koalicijski amandma, ki ureja tudi to vprašanje, z dvema dodatkoma. Prvič - skrajšanje plačilnih rokov do največ 30-ih dni. Drugič - to kar se tiče DDV-ja in občin. Ostanek to se pravi redakcija četrtega odstavka, ki govori o tem, da se Vladi odvzame pristojnost daljšanja smo uredili že v amandmaju, ki je bil na predlog poslanca Trofenika sprejet in je doživel podporo. Namreč, mi smo v tem amandmaju sprejeli dikcijo, da minister pristojen za finance lahko določa krajši plačilni rok tudi v drugih primerih kadar je to potrebno za zagotovitev itd., da prepreči gospodarsko škodo. Ne govori namreč ta četrti odstavek več o pravici

107. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) daljšanja plačilnih rokov.
Skratka, mi smo sprejeli kot amandma odbora prvi predlagani amandma k 11. členu z dvema modifikacijama - plačilni rok skrajšata največ 30 dni in občine. Vse ostale dikcije so ostale, tako sem jaz poslanca razumel, zaradi tega sem jaz to prej ponovil, ko je Zakonodajno-pravna služba opozorila in sedaj moram še enkrat ponoviti, ker vidim, da še vedno.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Glasovanje v zvezi z 11. členom smo s tem, ko smo glasovali in izglasovali ta amandma končali, zaradi tega prehajamo sedaj na 12. člen. K 12. členu imamo vložen eden amandma. Je kakšna diskusija v zvezi s tem amandmajem? Ni diskusije. Prehajamo na glasovanje. Prosim za glasovanje. Ugotavljam, da je ta amandma k 12. členu sprejet.
Prehajamo na 13. člen, imamo vložen eden amandma. Je kakšna diskusija? Če ni diskusije prehajam na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 14. člen oziroma na amandma k temu členu, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Je kakšna diskusija v zvezi s tem? Prosim, gospod Žerjav.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Jaz menim, da ni dopustno, da bi se že dodeljena sredstva po že sprejetih programih odprave posledic naravnih nesreč, da bi se te ukinile. Gre namreč za namenska sredstva in prav je, da taka tudi ostanejo in se kot taka tudi porabijo. Namreč kritika prejšnje Vlade je bila na tem področju velikokrat zelo rigorozna in sedaj, da bi kar tako se mi zdi malo prehudo.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Prehajamo na odločanje v zvezi s tem amandmajem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje. Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 15. člen oziroma na amandmajema, ki sta vložena. Gre za amandma poslanske skupine SDS in koalicije. Prosim za diskusijo. Prosim, gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Čisto kratek bom. Jaz kljub temu, da smo tole "pretresali" že na dveh zainteresiranih delovnih telesih jaz pravzaprav nisem dobil odgovora, čemu se poroštvena vsota dviguje oziroma znesek za odpis dolgov iz 420 tisoč evrov na milijon evrov. Jaz sem dobil sicer odgovor, zakaj se dodata dva nova in tukaj nimam nič proti, da se bolj razčisti, kaj je glede posrednih in neposrednih in kaj se kam šteje, da je to v redu, ampak zakaj se pa to dviguje pa ne in mislim, da je to nepotrebno in zaradi tega tudi predlagamo amandma, ki ohranja vsoto zneska odpisa dolgov. To se mi zdi v dani situaciji še kako potrebno in pomembno, da tukaj ne gremo preveč široko in preveč razsežno v odpise dolgov.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Hvala. Vlada želite pojasnilo oddati?

MAG. HELENA KAMNAR: Predlog povišanje tega zneska temelji na dejanskih potrebah in zahtevah po odpisu dolga. Pravila za odpis dolga so znana. Tukaj gre samo v takih primerih, kjer dejansko ni moč izterjati dolga ne fizični, največkrat gre za fizične osebe, gre pa tudi za pravne osebe, kjer preprosto ni premoženja, ki bi ga lahko zasegli oziroma kjer so stroški izterjave nesorazmerni z zneskom izterjave. Ugotovili smo, da dosedanja vsota 420 tisoč evrov ne zadošča glede na količino teh potreb po odpisih, zaradi tega smo jih povišali.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Diskusija? Ni več diskusije. Je diskusija. Gospod Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ne vem, na podlagi kakšne analize je določena vsota eden milijon? Sedaj, če sem vas prav razumel vi gledate, ali je premoženje ali ne, in potem vidite, da ga ni, ni ga če je dolg 420 tisoč, ni ga če je dolg 600 tisoč, ni ga če je milijon, ni ga če je milijon 200 in kakorkoli, torej do milijona ja, prej do 420 nad to pa ne. Tako da jaz mislim, da ni čisto zadeva tako preprosta. Kajti, če je dolg neizterljiv in ne more biti izterljiv je čisto vseeno kakšna cifra je.

108. TRAK (Vi)

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Ste končal? Hvala. Helena Kamnar.

MAG. HELENA KAMNAR: Domnevam, da se razumemo napačno. Tu je določen letni znesek, ki ga je moč odpisati. Ne individualni znesek posameznika, ki ga odpisujemo. In na podlagi podatkov o nemožnosti izterjenih dolgov smo predlagali povišanje tega zneska.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Še kakšno stališče, mnenje? Če ni, potem bomo prešli na glasovanje po vrsti, tako kot sta amandmaja vložena. Najprej glasujemo o amandmaju pod številko 1, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 2. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 16. člen oziroma amandma, ki je vložen k temu členu, in sicer gre za amandma koalicije. Ta amandma dajem v razpravo. Je kakšna razprava? Ni razprave. Če ni razprave začenjamo z glasovanjem. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 17. členu. Tu imamo vložen en obširen amandma koalicije. Odpiram razpravo v zvezi s tem amandmajem. Je kakšna razprava? Če ni razprave, prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Prehajamo na 18. člen, in sicer odpiram razpravo k amandmaju vloženem k 18. členu. Razprava je odprta. ..../Oglašanje iz klopi./ Torej, ste zamudili. Mi smo pa že glasovali. Ni rešitve. Boste potem v Državnem zboru pojasnili in nas opozorili in bomo spremenili ta člen, če je potrebno. Ta amandma imamo odprt, ki je vložen k 18. členu. Torej, začenjamo glasovanje v zvezi s tem amandmajem. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 21. členu oziroma amandmaju, ki je vložen k tem členu. Odpiram diskusijo oziroma razpravo. Je kakšna razprava? Če ni razprave prehajamo k glasovanju. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 22. členu. K temu členu je vložen en amandma. Vložila ga je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Odpiram razpravo v zvezi s tem amandmajem. Prosim, gospod Andrej Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Imamo samo eno zelo preprosto vprašanje. Kaj je vodilo Ministrstvo za finance, da se je ubadalo s tem vprašanjem? Katji, Ministrstvo za finance je predlagatelj zakona o izvrševanju proračuna. Zakaj je to tematiko ni pustila Ministrstvu za kulturo, da bi skozi spremenjen zakon o RTV to uredila. Prav tako kot je ZIPRO predlagan bi lahko ta tematika bila predlagana skozi novelacijo Zakona o RTV-ju in bi odpadel en zoprn očitek o splošni pomanjkljivosti tega predloga. Ali bo poslej Ministrstvo za finance uravnavalo oziroma urejalo tudi druga vprašanja povezanimi z mediji? RTV na primer, lokalni mediji, mogoče tudi oglaševanje. Čemu taka želja po urejanju zadev iz pristojnosti drugih resorjev.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Prosim.

109. TRAK (VI)

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala. Torej, sploh ne gre za želo, da Ministrstvo za finance prevzema pristojnosti drugih resorjev. Vsak zakon, ki ga kakšno od ministrstev predlaga gre na Vlado in Vlada ga sprejme. Vlada se do njega opredeli in predlaga morebitne dodatne rešitve ali drugačne rešitve od tistih, ki jih predlaga ministrstvo, ki zakon pripravi.
Glede zakona o RTV naročnini. Zgodba se je začela z nezakonitim sklepom prejšnje vlade, ki je odločilo, da bo RTV dobilo dodatna sredstva za izplačilo plač, pa se je potem izkazalo, da teh sredstev ne moremo na zakonit način RTV-ju dati. Potem se je iskala druga možna rešitev kako inštituciji kot je RTV zagotoviti dodatna sredstva za plačilo zakonskih obveznosti povezanih s plačami. Ugotovili smo, da glede na veljavna določila zakona o RTV-ju pravzaprav kaj dosti manevrskega prostora ni, zato je edina možna rešitev, da se poveča naročnina. Ker je v zakonu določba, ki pravi, da je to treba odločati do septembra meseca smo smatrali, da je dovolj primerno, ampak to ni samo Ministrstvo za finance, ampak je to rešitev, ki jo predlaga Vlada, da se začasno v letošnjem letu ta problematika reši z zakonom o izvrševanju proračuna. V prihodnjih letih se bo problematika reševala v okviru zakona o RTV-ju. Če bo Ministrstvo za kulturo ocenilo, da ga je potrebno popraviti bo predlagalo popravke, sicer bo pa moč uresničiti tudi veljavno določbo, ki določa višino prispevkov.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Še kakšno mnenje v zvezi s tem amandmajem? Gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Ta predlog je, moram reči, dokaj neobičajen. Tudi ne glede na to utemeljitev, ki smo jo sedaj slišali, mislim, da neustrezen. Na podoben način verjetno bomo lahko v prihodnje priča, da bomo z ZIPRO-m urejali številna področja. Tam kjer bo treba iti po bližnjici bomo dobili pet, deset členov v ZIPR-u in bomo te zadeve urejali. Ne razumem tudi zakaj smo sprejemali spremembo zakona o trošarinah. Lahko bi tukaj dali en člen v ZIPR-u zraven, pa bi trošarine povečali, namesto, da se ukvarjamo s samostojnim zakonom. Poleg tega bo ta ureditev veljala za leto 2009. Lahko špekuliramo. Lahko se nam zgodi, da ne bo ZIPRO za 2010 pravočasno sprejet. Kaj se bo potem zgodilo? Ali bo RTV ostala po 1. 1. 2010 brez naročnine? Prišlo bo do pravnega vakuma. Tukaj se odpira kup problemov, ki bodo na ta način kot se sedaj predlaga neustrezno rešeno. Mislim, da to ni prav. Mislim, da je treba vprašanje povišanje RTV naročnine, kjer ta zadeva sodi, skozi razpravo, konec koncev gre za javni RTV zavod, upravičenci imajo pravico slišati kaj se bo s tem denarjem počelo, ker pričakujejo, da se bodo ta sredstva namenila za izboljšanje programa. Sedaj slišimo, da bodo šla v plače. Mislim, da je pristop in pot napačna. Menim, da ni nobene potrebe, da se za nekaj mesecev to zadevo ureja v nekem zakonu, ki bo konec leta nehal veljati. In da se javni zavod postavlja pred dilemo ali bo imel po 1. 1. sredstva za delovanje ali ne. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Še kakšno mnenje, stališče? Če ni več mnenja, niti obrazložitev glasu potem prehajamo na glasovanje v zvezi s predlaganim amandmajem SDS. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da predlagani amandma ni bil sprejet.
Zaključili smo razpravo in glasovanje o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na razpravo in glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo razpravljati o vseh členih skupaj? Če ne želi nihče razpravljati zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da so vsi členi skupaj sprejeti.

110. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Vsi sprejeti amandmaji se vključijo v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da je poročevalec odbora na seji, gospod Radovan Žerjav.
Prehajamo na 3. točko dnevnega reda. Sva se dogovorila, sva se dogovorila. Sem ga prej poprosil, če je pripravljen. Ja, hvala.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILU ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA, nujni postopek. Predlagateljica zakona je Vlada Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji, dne 16.3. 2009 sklenil, da se predlog zakon obravnavna po nujen postopku. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona, mnenje Zakonodajno-pravna službe. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Rok za vložitev amandmaja teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona. Do tega trenutka nihče od klvalificiranih predlagateljev ni vložil amandmajev.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona o vloženih amandmajih oziroma o predlogih za amandmaje odbora. Te namreč imamo. Želi predstavnik Vlade podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Ne.) Ja, ne, dobr, hvala. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Ja. Prosim.

GOSPA _______: Dober večer! Hvala za besedo. V bistvu bi samo na hitrico strnila, da so naše pripombe bile oblikovane z vidika pravnega sistema, predvsem z vidika jasnosti predlaganih rešitev. Kar zadeva pa nekatere določbe, ki se nanašajo na določene evidence, pa morda tudi na varstvo osebnih podatkov, ki je ustavna kategorija. Uvodoma bi povedala, da je pretežni del naših pripomb naletel na odziv v okviru predlaganih amandmajev. Kar se pa tiče določenih rešitev, pa bi morda še v nadaljevanju, če lahko. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, v redu. Najlepša hvala. Torej prehajamo na razpravo o členih predloženega zakona. Predlog zakona ima 9 členov.
In sicer, začnemo najprej z amandmaji. V predlog dajem 1. člen v razpravo. Ni nobene razprave.
Potem gremo k 2. členu in sicer k redakcijskemu amandmaju k 2. členu oziroma predlogu za amandmaje odbora. Tako so vsi, predlogi amandmajev odbora. Je kakšna diskusija v zvezi s predlogom za amandma odbora? Če ni diskusije, dajem na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet tako kot je predlagan.
Prehajamo k 3. členu in sicer k amandmaju, ki je vložen, predlogu amandmaja, ki je vložen k 3. členu. Kakšna diskusija? Ja, prosim.

GOSPA _______: Hvala lepa. V bistvu smo v mnenju že v okviru pripomb k 4. členu dali opozorilo na hkratno pridobivanje podatkov tako EMŠO kot tudi o davčni številki. S predlaganim amandmajem se v bistvu sedaj ta vsebina seli v 3. člen. V zvezi s tem opozarjamo, da je tudi dosedanja ustavna sodna praksa uveljavila izhodišče, da za identifikacijo posameznika zadostuje zgolj eden od navedenih podatkov, zato je bila hkratna določitev o zagotavljanju oziroma pridobivanju obeh, najverjetneje odveč. Verjetno bi bilo potrebno za to v utemeljitvi potrebnosti obeh podatkov v okviru tega postopka posebej še dodatno izkazati. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Še kakšna diskusija v zvezi s predlogom amandmaja. Če ni diskusije, začenjam z glasovanjem o predlogu amandmaja k 3. členu. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet in besedilo spremenjenega člena.
Gremo k 4. členu. Odpiram diskusijo v zvezi s 4. členom in pa amandmajem, predlogom amandmaja k 4. členu. Je kakšna diskusija? Če ni diskusije, začenjam glasovanje v zvezi s tem amandmajem. Prosim za glasovanje. Končujem z glasovanje.
Ugotavljam, da je ta predlog amandmaja sprejet in s tem tudi cel člen.
Prehajamo na razpravo v zvezi s 5. členom zakona, na katerega ni vložen amandma. Je kakšna razprava? Če ni razprave, dajem v glasovanje 5. člen. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo k razpravi in odločanje o 6. členu in amandmajem, ki so vloženi k tem 6. členu. Sicer imamo tri amandmaje. In gremo po vrsti. Najprej seveda odpiram razpravo. Je kakšna razprava? Prosim, Zakonodajno-pravna služba.

111. TRAK: (NB)

GOSPOD ______: Hvala. Zgolj na kratko. V bistvu gre za pripombo podano že v pisnem mnenju. V zvezi s 15.a členom bi želeli samo ponovno opozoriti, da je namen vzpostavitve evidence po naši oceni zgolj zaradi vodenja in odločanja o postopku ter predložitve podatkov verjetno odveč oziroma vredno dodatne proučitve. Menimo namreč, da morejo biti tako vsi podatki relevantni za odločanje kot tudi predložitev, da morajo biti opravljeni in izkazani v konkretnem postopku.
Lahko še v zvezi s C?

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Kar, kar...

GOSPA _______: Kar se tiče 15. c člena, pa opozarjamo posebej na določbo drugega odstavka. Ta je ohranjen, tudi v okviru teh amandmajev. Postal bo pač drugi 15.c člena, nanaša pa se na javno objavo osebnih podatkov zaradi preglednosti javno-finančnih sredstev. Mi menimo, da je predlagana rešitev z vidika pravnega sistema, zlasti predpisov s področja varstva osebnih podatkov pa tudi z vidika ureditve dostopa do informacij javnega značaja morda preširok, kar se tiče objave podatkov, ki imajo naravo osebnega podatka.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, v redu. Če ni več diskusije, prehajamo na odločanje. Najprej v zvezi z amandmajem, predlogom amandmaja pod točko 1. Predlog amandmaja dajem na glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet.
Prehajamo na glasovanje v zvezi z 2 predlogom amandmaja. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je sprejet predlog amandmaja.
Začenjam z glasovanjem v zvezi s 3 predlogom amandmaja. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
S tem smo končali obravnavo 6. člena in amandmajev.
In prehajamo k obravnavi 7. člena in amandmaja, ki je vložen k temu členu. Dajem v obravnavo ta amandma. Je kakšna diskusija? Če ni diskusije, začenjamo z glasovanjem. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še amandma za nov 8.a člen. In odpiram diskusijo v zvezi s tem amandmajem. Je kakšna razprava? Če ni nobene razprave, začenjamo z glasovanje. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je sprejet amandma.
Potrebujemo še glasovanje o 1. členu. Opravili smo razpravo, zato vas prosim, da izvedemo še glasovanje v zvezi s 1. členom. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je tudi ta člen sprejet.
S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji se vključijo v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila tega odbora. Predlagam, da določimo še poročevalca. .../Glas iz ozadja./... Ne, prepozno. Lahko si pa poročevalec na seji. Je to v redu. Ja, predlagam, da bo Bogdan Čepič poročevalec na seji odbora.
Gremo naprej.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDO NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d. TER PETNAJSTIH DRUGIH BANK IN HRANILNIC V REPUBLIKI SLOVENIJE ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI POSAMEZNIH DOLOČB ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU IN ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA TER DRUGIH ZAKONOV. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje o navedeni pobudi, pri tem pa mora pred obravnavo pobude pridobiti mnenje vlade in Zakonodajno-pravne službe. Zato ste kot dodatno gradivo k tej točki prejeli mnenje vlade in pa mnenje Zakonodajno-pravne službe.
Odboru predlagam, da razprava in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora; Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 3. 2009 ter ji predlaga, da v skladu z 62. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo razpravljati, dati kakšno mnenje? (Ne želi.) Če ne želi, potem prehajam na glasovanje o predlogu mnenja. Prosim za glasovanje. Končujem glasovanje.
Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto.

112. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) S tem smo zaključili današnjo sejo Odbora za javne finance in monetarno politiko. Najlepša hvala, nasvidenje in lahko noč, se vidimo jutri zjutraj!

(Seja je bila končana 23. marca 2009 ob 18.29.)

Na seznam sej

Seje delovnih teles

Besedilo